Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
jábolčko -a [u̯č] s (á) 
  1. 1. redko jabolček: na vejah je bilo skoraj več jabolčk kot listja
  2. 2. nav. mn., vrtn., v zvezi adamovo jabolčko plod okrasnih jablan: raznovrstna adamova jabolčka
SSKJ
jágoda -e ž (á) 
  1. 1. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad: tukaj rastejo jagode; nabirati jagode; okopavati, saditi jagode; debele, zrele jagode; kot jagoda rdeče ustnice / gozdne jagode; vrtne jagode gojene, z debelejšimi sadovi
    // košarica rdečih jagod
  2. 2. droben okrogel sad: odstraniti gnilo jagodo iz grozda; osmukati jagode; bezgove, brinove, češminove, šipkove jagode; grozdne ali vinske jagode; grm z jagodami v visečih grozdkih / črne jagode borovnice
  3. 3. jagodi podoben droben okrogel predmet: pisane jagode ogrlice; jagode na rožnem vencu
  4. 4. nar. rdečkasta krava: jagoda in sivka
    ♦     bot. jagoda plod s sočnim osemenjem, v katerem je navadno več semen; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; elektr. izolirna jagoda majhen, valjast, preluknjan izolator; vrtn. božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum
SSKJ
jágodast -a -o prid. (á) podoben jagodi: jagodast plod; obleka jagodaste barve
♦ bot. jagodasti storž storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi
SSKJ
kabinéten -tna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na kabinet: kabinetno pohištvo / kabinetna zbirka / razprava je plod terenskega in kabinetnega študija / kabinetna pisarna / kabinetni minister
  2. 2. slabš. nepovezan z življenjem, neživljenjski: kabinetni učenjaki; kabinetna znanost / kabinetno reševanje javnih zadev nedostopno večjemu številu ljudi
  3. 3. ekspr., redko imeniten, izbran: glavni junak drame je prav kabinetna figura / kabinetna umetnina
    ♦     agr. kabinetno sadje izbrano namizno sadje; ped. kabinetni pouk pouk, pri katerem se vsak učni predmet poučuje v posebej za določeno stroko opremljeni učilnici
    kabinétno prisl.: kabinetno zasnovan študij
SSKJ
kobúla -e ž (ú) več tesno skupaj rastočih cvetov ali plodov; kobul: lešniki so v bogatih kobulah viseli na vejah
♦ agr. žensko socvetje ali plod hmelja
SSKJ
koščíčast -a -o prid. (í) ki ima koščico (v sadu): pečkato in koščičasto sadje / koščičasti plod, sad
SSKJ
lopúta -e ž (ú) 
  1. 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor: odpreti loputo na letalu; vzdignil je loputo in se spustil v klet; loputa v stropu
  2. 2. teh. vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka: pripreti loputo / dušilna loputa ki duši, zmanjšuje tok plina; zapiralna loputa; zračna loputa
  3. 3. redko del oblačila, pokrivala, ki se da zavihati: spustil je lopute kučme čez ušesa / hlače na loputo bavtaro
    ●     redko loputa mlina na veter se je zlomila lopata
    ♦     anat. vsaka od mrenic, ki sestavljajo srčno zaklopko; bot. del, s katerim se glavičasti plod ob dozoritvi podolžno odpre
SSKJ
lóža2 -e ž (ọ́) vet. organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj; posteljica
SSKJ
lúsk -a m (ȗ) bot. iz dveh plodnih listov nastali podolgovati mnogosemenski suhi plod: zrel lusk se odpre
SSKJ
lúšček -čka m (ȗ) bot. iz dveh plodnih listov nastali okroglasti mnogosemenski suhi plod: zrel lušček se odpre
SSKJ
macerírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. namakati organsko snov zaradi izluževanja, razvlaknjenja: macerirati les, pelin
// med. s tekočino povzročati, da postane kaj mehko: macerirati kost, tkivo
    maceríran -a -o: maceriran les; maceriran plod odmrl in zmehčan plod
SSKJ
malinják -a m (á) 
  1. 1. agr. nasad malin: delati v malinjaku
  2. 2. bot. grmičasta rastlina z užitnimi, navadno rdečimi jagodami, ki raste na posekah in v gozdovih, Rubus idaeus: cvet, plod malinjaka
SSKJ
máternica -e ž (ȃ) 
  1. 1. anat. spolni organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda: ustje, vrat maternice; plod v maternici; pren., knjiž. to mesto je postalo maternica vsega modernega
    ♦     med. miom na maternici
  2. 2. nar. gornji del predpasnika: Odložil je vitro, potegnil pipo izza maternice pri predpasniku ter si jo porinil za ohlapno škornjico (I. Koprivec)
SSKJ
medeníčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na medenica1: medenične kosti / medenična votlina / medenični izhod izhod, skozi katerega pride plod ob porodu; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice
SSKJ
medvédov -a -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. nanašajoč se na medvede: medvedov brlog; biti oblečen v medvedovo kožo
  2. 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje
  3. 3. nar., v zvezi medvedova hruška plod gloga: nabirati medvedove hruške
    ●     poljud. medvedovi parkeljci ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen
SSKJ
mešíček -čka m (ȋ) 
  1. 1. manjšalnica od meh: polšji mešiček / mešiček soli, vina
  2. 2. kar je po obliki temu podobno: v notranjem ušesu sta dva kožnata mešička; jajčeca so skrita v belkastih mešičkih / uničevanje mešičkov borovega prelca zapredkov, kokonov
    ♦     anat. dlačni, lasni mešiček v povrhnjici, v katerem je dlačni, lasni koren; jajčni mešiček del jajčnika z jajčecem v notranjosti; solzni mešiček razširjeni del solznega izvodila ob nosu; bot. mešiček iz enega plodnega lista nastali mnogosemenski suhi plod; pelodni mešiček dolg, ozek mešiček, ki po oprašitvi požene iz pelodnega zrna do semenske zasnove; zarodkov mešiček del semenske zasnove, iz katerega se po oploditvi razvije kalček in hranilno tkivo; čeb. semenski mešiček organ matice, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice
    // nabreklina spodnje veke zaradi nabiranja tekočine: pod očmi je imela mlahave mešičke
  3. 3. zastar. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev; mošnjiček: razvezal je mešiček s cekini
  4. 4. navadno v zvezi ušesni mešiček mehki spodnji del uhlja; (ušesna) mečica: uhani v ušesnih mešičkih
SSKJ
mnogoseménski -a -o prid. (ẹ̑) bot. ki ima več semen: mnogosemenski plod, strok; mnogosemenska jagoda
SSKJ
možgáni -ov m mn., rod. mn. tudi možgán (ȃ) 
  1. 1. osrednje živčevje, ki leži v lobanjski votlini: pri padcu si je poškodoval možgane; možgani opice; razvoj lobanje je povezan z razvojem možganov; velikost, vnetje, zgradba možganov; krvavitev v možganih / kupiti telečje možgane / ocvrti možgani; pren., ekspr. več kot sto možganov je napeto čakalo, kaj bo povedal
  2. 2. nav. ekspr. to živčevje pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja: ta misel mu je šla, šinila skozi možgane; to se mu je vtisnilo v možgane; plod bolnih možganov
  3. 3. knjiž., navadno z rodilnikom najpomembnejši, vodilni ljudje v kaki organizaciji, gibanju: možgani podjetja; okupator je skušal ujeti možgane revolucije
    // inteligenca, zlasti raziskovalci: močen je odtok tehničnih možganov; raziskovalni centri so producirali veliko možganov / beg možganov iz ene države v drugo
  4. 4. publ., navadno v zvezi elektronski možgani (elektronski) računalnik: elektronski možgani so analizirali milijone podatkov; projekti elektronskih možganov
    ●     ekspr. možgani se mu kisajo, mehčajo v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. možgani so mu začeli hitro delovati začel je hitro misliti; ekspr. napenjati možgane intenzivno razmišljati; ekspr. možgane rahljati komu pripravljati ga za učenje, razmišljanje; ekspr. danes mu je udarilo na možgane ne more misliti, razmišljati; ekspr. pobrskaj po možganih skušaj se spomniti; ekspr. v njegovih možganih se je prižgala lučka doumel, razumel je; slabš. ima konjske možgane je zelo nespameten, neumen; ekspr. nima lastnih možganov ne odloča se samostojno
    ♦     anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; srednji možgani del možganov za urejanje gibov; veliki možgani del možganov za dojemanje dražljajev in urejanje odnosov med organizmom in okolico; med. mehčanje možganov odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; pretres možganov funkcijska prizadetost možganov zaradi udarca, padca
SNB
mutsu -ja cit. [múcu] m (ȗ)
sladko-kislo debelo, okroglo zimsko jabolko zelenorumene barve, po izvoru iz Japonske: Mutsu zori konec septembra, ima debel zelenorumen plod in čvrsto meso E ← agl. Mutsu (apple) '(jabolko) mutsu' po pokrajini Mutsu na Japonskem
SNB
naložítiSSKJ -ím dov. (ī í)
1. prenesti program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona; prenaložiti (1): naložiti datoteko; naložiti pisave v tiskalnik; Dosežke in rezultate, ki so plod dela množice strokovnjakov, je mogoče v nekaj minutah priklicati iz medmrežja in naložiti v svoj računalnik
2. ekspr. natvesti: Naložil jima je, da bi z njima rad napravil intervju, v stanovanje pa sta ga spustili, ker je hotel telefonirati E (↑)ložíti
Število zadetkov: 84