Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zajémati -am nedov. (ẹ̑)
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega delati, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino: zajemati juho, pesek, vodo; zajemati z vedrom, zajemalko, žlico / zajemati seme v dlani / z žlico zajemati krompir v juhi; z mrežo zajemati ribe / čoln zajema vodo zaradi potisnjenosti, nagnjenosti jo dobiva v svojo notranjost
// navadno s prislovnim določilom na tak način jemati kaj tekočega, sipkega: zajemati vodo iz vodnjaka / ekspr. prisedel je in začel zajemati iz skupne sklede jesti; pren., ekspr. zajemati iz zakladnice ljudskega izročila
2. publ. z določenim namenom delati, da prihaja kaj v kako posodo, kak prostor: zajemati strupene tovarniške pline; zajemati odpadno vodo
3. navadno v zvezi z zrak delati, da pride zrak v notranjost dihalnih organov: plavalci so zajemali zrak in se potapljali; globoko zajemati zrak
4. delati, da pride kaj v območje dejavnosti kakega predmeta: s snežnim plugom zajemati pol ceste naenkrat; z vesli na daleč zajemati vodo / oddajnik ne zajema tega območja
// delati, da pride kaj v območje kake dejavnosti sploh: z mislijo zajemati kako obdobje; s pogledom zajemati veliko razdaljo
5. delati, da je kdo deležen kake dejavnosti: v gibanje zajemati širok krog ljudi / zajemati mladino v športna društva vključevati / zavarovanje zajema vse ljudi / organizacija zajema tisoč članov ima
6. delati, da pride kaj v kako celoto kot njena sestavina: zajemati v zbirko najboljše sodobne romane
// imeti za svojo sestavino, svoj del: zbirka zajema vsa pomembnejša dela iz svetovne književnosti; načrt zajema vse podrobnosti; seznam ne zajema vseh uporabljenih virov / ta upravna enota je zajemala del slovenskega in hrvaškega ozemlja
7. z zastavitvijo poti, obkolitvijo dobivati, prijemati koga: sovražna patrulja je tu zajemala kurirje; rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike
8. s prislovnim določilom oskrbovati se iz kakega vira: gradivo za razpravo je zajemal iz različnih virov / zajemati izraze iz živega govora; pisatelj zajema snov za svoja dela iz zgodovine / publ. zajemati kadre iz vrst mladih / zajemati in razširjati informacije / spraševali so se, od kod zajema svojo moč dobiva
9. dobivati kaj v območje svojega delovanja: ladjo zajema vrtinec / naše kraje zajema neurje / požar že zajema ves gozd; pren., ekspr. pesnika je z vso silo začel zajemati novi umetnostni tok
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: zajema ga malodušje; začel ga je zajemati nemir
● 
star. zgodba ga je živo zajemala zanimala; ekspr. zajemati znanje z veliko žlico zelo intenzivno se izobraževati; publ. zdravstveni dom zajema pod okrilje dvesto tisoč prebivalcev skrbi za
    zajemáje :
    jedli so, zajemaje iz skupne sklede
    zajemajóč -a -e:
    ustavil se je, zajemajoč zrak; ustvarjalec, zajemajoč iz ljudske glasbe
    zajéman -a -o:
    znanje, zajemano iz knjig
SSKJ²
zoráti zôrjem in zórjem dov., zôrji zorjíte; zorál (á ó, ọ́)
1. zrahljati zemljo s plugom: zorati ledino, njivo; zorati in pobranati / zorati za ozimino
2. z oranjem narediti: zorati brazdo; pren. skrb mu je zorala gube na čelu
● 
zorati cesto splužiti
    zorán -a -o:
    pot do vasi še ni zorana; zorano polje; 
prim. izorati

Slovenski pravopis

Pravopis
držáč -a m z -em člov. (á) biti za ~a pri okopavanju s plugom
držáčev -a -o (á)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
búldožer -ja m
teh. stroj s širokim plugom zlasti za odrivanje zemeljskega materialapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. rinež
Celotno geslo Sinonimni
oránje -a s
rahljanje zemlje s plugompojmovnik
SINONIMI:
oratev, zastar. or, star. oral2
Celotno geslo Sinonimni
oráti ôrjem nedov.
kaj rahljati zemljo s plugom
SINONIMI:
preoravati, knj.izroč. brazdati1, knj.izroč. brazditi
GLEJ ŠE SINONIM: brazdati1, riti
Celotno geslo Sinonimni
splúžiti -im dov.
kaj s snežnim plugom odstraniti sneg s površine česa
SINONIMI:
Celotno geslo Sinonimni
zoráti zôrjem dov.
kaj zrahljati zemljo s plugom
SINONIMI:
poorati, knj.izroč. izbrazdati
GLEJ ŠE SINONIM: splužiti

Slovar slovenskih frazemov

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
buldožȇr -ja m

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

hlapec2
podjed2

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
tȋr 1., tȋra, tirȗ, m. die Spur, Mik.; ni sledu ne tiru po kaki reči, es ist spurlos verschwunden, M., Vrtov. (Vin.); konjski t., die Fährte eines Pferdes, Cig.; živinski t., der Viehweg, V.-Cig.; — die Radspur, das Geleise; kolo po tiru teče; v tir spraviti kako reč, eine Sache in den rechten Gang, ins Geleise bringen, nk.; — der Fußpfad, Cig., Jan., C.; — die Schneebahn; tir delati po snegu s plugom; — skrli položene ob hišah, das Trottoir, Ip.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
vrȃt, vrȃta, vratȗ, m. 1) der Hals; — 2) der Griffel (bot.), Cig. (T.); — 3) der Griff an der Violine, V.-Cig.; — 4) = kos zemlje konci njive, (ker se ondukaj orač s plugom obrača nazaj), die Ackerwende, der Rasenrain, Z., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.), Tolm.-Erj. (Torb.), BlKr.; = pl. vrati, Cig., C.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
gostokrát tudi goustokrát prisl. pogosto: Goſztokrát na popolno po'salüvanye moremo pobüditi KMK 1780, 72; Zdühávaj gôsztokrát: Goszpodne KAJ 1848, 134; i plugom sze nebi trbelo tak gôsztokrát obracsati KAJ 1870, 119; I po vſzej ſzpráviscsaj gouſztokrát ſzam je kaſtigao KŠ 1771, 421; kris, teska nevola ſzpádne gouſzto krat na mene SM 1747, 78; nego doſzta i gouſztokrát KŠ 1754, 215; Goſztokrát zamidi on ſzvojga Bogá BKM 1789, 202; I za ime tve gouſztokrát trpijo BKM 1789, 334; gouſztokrát molimo SŠ 1796, 75; nebi mogao Arno szam gousztokrát Szlovene pohoditi KOJ (1914), 98

Geografski terminološki slovar

Geografija
oránje -a s
Geografija
orníca -e ž
Geografija
órno poljedélstvo -ega -a s
Geografija
ozára -e ž

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
oratiˈoːrat ˈoːrjen nedov.
Število zadetkov: 43