Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
céljenje -a s (ẹ́) glagolnik od celiti: počasno celjenje ran
SSKJ
dŕsanje -a s (ȓ) glagolnik od drsati: zaradi drsanja se je blago na komolcih hitro obrabilo / gledal je njeno počasno drsanje k vratom / otroci se že veselijo kepanja in drsanja; gojiti drsanje; ukvarjati se z drsanjem / zmagati v drsanju
♦ šport. hitrostno drsanje; umetnostno ali umetno drsanje
SSKJ
izumíranje -a s (ī) glagolnik od izumirati: narod je obsojen na počasno izumiranje; izumiranje rastlinskih, živalskih vrst / izumiranje nekaterih poklicev
SSKJ
korozíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. kem. razpadanje, razkrajanje površine kovin zaradi kemičnih ali elektrokemičnih procesov: preprečiti korozijo; je odporen proti koroziji; zaščititi avtomobile pred korozijo / korozija kovin / korozija betona razpadanje, razjedanje betona zlasti zaradi vpliva sulfatne raztopine
  2. 2. geogr. razpadanje, razkrajanje zemeljske površine zaradi atmosferskih vplivov: korozija na krasu
  3. 3. med. počasno razpadanje, razkrajanje tkiva zaradi delovanja jedkih kemikalij ali vnetja: korozija sluznice prebavil
SSKJ
mériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: meriti blago, prostor, pšenico, vino, zemljišče / meriti dolžino ceste, prostornino posode; meriti frekvenco, hitrost; meriti porabo energije; meriti maščobnost, radioaktivnost; meriti temperaturo in srčni utrip; meriti trajanje poleta; meriti na mernike; meriti v metrih, sekundah; meriti z aparatom, toplomerom; meriti s koraki, palico / meriti na oko po videzu oceniti velikost česa
    // ekspr. sonce, ura nam meri čas
    // ekspr. ocenjevati, vrednotiti: meri svoje delo in uspehe; ljubezni ne merimo po besedah; vse ljudi meri le po sebi; razlastitev je meril samo s pojmom osebne pravice in svobode / lepi konji, jih je meril Janez z očmi strokovnjaka
  2. 2. s prislovnim določilom imeti določeno dolžino, višino, površino: otok meri tri kvadratne kilometre; ta moški meri meter in sedemdeset centimetrov / soba meri tri metre v dolžino in dva v širino / sod meri tristo litrov drži
  3. 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom gledati, ogledovati: meril je tujca od nog do glave; meril ga je z radostjo, strahom; dolgo, sovražno, zaskrbljeno jo je meril / čutil je, da ga pogledi merijo od vseh strani / meril jih je z ljubeznivimi, srepimi očmi, pogledi
  4. 4. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem: ustrelil je, ne da bi meril; meriti s puško, topom; slabo meri, zato malokdaj zadene / meriti v drevo, glavo / vojaki niso merili na demonstrante, ampak v zrak streljali; pren. s tem vprašanjem meri na domače razmere
    // knjiž. na tihem želeti, pričakovati kaj: ta ekipa meri na najvišje lovorike; tudi on meri na to službeno mesto / ta pa visoko meri, vendar bo težko uspel
    // v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: besede, očitki merijo nanj / sum meri nanj osumljen je on
    // publ. vsi ukrepi merijo na utrditev gospodarstva so namenjeni utrditvi gospodarstva
  5. 5. ekspr., z notranjim predmetom hoditi, premikati se: hitro je meril zadnjo četrtino poti; razburjeno meri sobo; meriti sobo gor in dol / z odločnimi koraki je začel meriti cesto; meriti klanec s počasno hojo / jastreb je meril nebo v veliki višini
    ●     ekspr. meri besede, da ne bo kaj narobe misli, pazi, kaj govoriš; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; ekspr. žena mu meri vsak korak brez ženine vednosti ne more, ne sme iti nikamor; publ. smučarji so merili svoje moči so tekmovali; šel je h krojaču merit obleko da mu ugotovi, določi razsežnost telesnih delov za izdelavo obleke; publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi; star. on denarja ne šteje, ampak ga meri na mernike ima zelo veliko denarja
    mériti se 
    1. 1. z orodnikom imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi: ta izdelek se meri z najboljšimi na svetu; v znanju se meri z vsakim sošolcem; ekspr. on se more komaj od daleč meriti z njimi / letošnji pridelek se ne more meriti z lanskim je dosti manjši
    2. 2. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi: šel se je merit z njim / meriti se za kolajno, naslov prvaka
SSKJ
okrévanje -a s (ẹ́) glagolnik od okrevati: počasno okrevanje / poslati koga na okrevanje
SSKJ
plapolánje -a s (ȃ) glagolnik od plapolati: že od daleč se je videlo plapolanje zastav / opazoval je plapolanje ognja na ognjišču; ni mogel brati zaradi plapolanja svetlobe / nemirno plapolanje domišljije
// šum, ki ga povzroča tako gibanje: ležal je na jadrnici in prisluškoval plapolanju jader
♦ elektr. neredno in počasno spreminjanje svetlobe
SSKJ
počásen -sna -o prid., počasnéjši in počásnejši (á ā) 
  1. 1. ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa: počasen človek; počasni konji; je počasen pri delu
    // ki ima majhno hitrost: počasen tok reke; počasna hoja, vožnja; počasno vrtenje / počasen ples / počasna rast / počasen tempo dela / stopati s počasnimi koraki počasi
  2. 2. opravljen v daljšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: počasna izdelava dokumentacije; počasno prekajevanje mesa; počasno vzhajanje testa
  3. 3. ki nastopi v razmeroma dolgem času: počasna sprememba / počasna smrt
    ●     pog. je počasnih nog počasi hodi; žarg., šport. sneg je počasen ne dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; pog. bolj počasne glave, pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. počasno delo zamudno; dihanje bolnika je postajalo počasnejše in utrip slabotnejši vdihi in izdihi so bili v čedalje večjem časovnem presledku
    ♦     avt. pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; film. počasni hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 24 do 2 sliki na sekundo
    počásno prisl.  
    1. 1. zastar. počasi: počasno hoditi, odpirati
    2. 2. v primerniku bolj počasi: hodil je čedalje počasneje; dobro bi bilo voziti malo počasneje; zakostenitev pri človeku poteka počasneje kot pri živalih
SSKJ
počasníti -ím in počásniti -im nedov. (ī í; ā) delati (bolj) počasno: vodne rastline počasnijo tok vode
SSKJ
popúščanje -a s (ú) glagolnik od popuščati: počasno popuščanje vrvi / popuščanje pozornosti / popuščanje krize; publ. popuščanje napetosti v svetu / preveliko popuščanje otroku
SSKJ
prekápanje -a s (ȃ) glagolnik od prekapati prekapam: prekapanje goste tekočine je bilo zelo počasno / prekapanje vode
SSKJ
prilagojevánje -a s (ȃ) prilagajanje: prilagojevanje industrije tržišču; sposobnost prilagojevanja / prilagojevanje na življenje v različnih okoljih / počasno prilagojevanje tujcev domačinom
SNB
resolúcijaSSKJ -e ž (ú)
1. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; ločljivost (1): Naprave srednjega cenovnega razreda imajo recimo vgrajen počasnejši modem za faksiranje, tiskanje z visoko resolucijo pa je lahko zelo počasno
2. število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek; ločljivost (2): Ne glede na velikost in resolucijo slik vam prikazovalnik slike resolucijo avtomatsko prilagodi zaslonu E ← agl. resolution ← lat. resolūtiō 'topljenje, drobljenje, rešitev'
SNB
rigídnost -i ž (ȋ)
1. med. okorelost zaradi povečane napetosti mišic: Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča degenerativna motnja živčevja, ki jo spremljajo tremor v mirovanju, počasno začenjanje gibov, mišična rigidnost in težave pri govoru
2. neprožnost, togost: rigidnost cen; rigidnost sistema; rigidnost trga; Glede na rigidnost delniških tečajev našim vlagateljem ostaja predvsem upanje na visoke dividende E (↑)rigíden
SSKJ
svetljênje -a s (é) glagolnik od svetliti: sredstvo za svetljenje kovin, parketa / strojno svetljenje usnja / opazoval je počasno svetljenje na vzhodu
SSKJ
tájanje -a s (ȃ) glagolnik od tajati: tajanje ledu, snega / hitro, počasno tajanje živil
SSKJ
tŕjenje2 -a s (ŕ) glagolnik od trditi, strjevati: trjenje gline z žganjem / počasno trjenje kake snovi trdenje
SSKJ
umíranje -a s (ī) glagolnik od umirati: obsojen je bil na počasno umiranje; umiranje od lakote / umiranje sonca na obzorju / umiranje antičnega sveta; umiranje morja in onesnaženih rek / ekspr. veliko umiranj je videl
SSKJ
upočásniti -im in upočasníti -ím dov., upočásnil (ā; ī í) narediti (bolj) počasno: upočasniti hojo, tek, vožnjo / upočasniti korak / upočasniti proces, razvoj / upočasniti naraščanje proizvodnje / utrujenost upočasni odzive / upočasniti ritem, udarce; dihanje se je upočasnilo
    upočásnjen -a -o in upočasnjèn -êna -o: upočasnjeno gibanje
SSKJ
upočasnjeváti -újem nedov. (á ȗ) delati (bolj) počasno: upočasnjevati vožnjo / upočasnjevati proces / alkohol upočasnjuje reflekse / upočasnjevati ritem
Število zadetkov: 24