kdor si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda
SINONIMI:
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
čȃst častȋ ž
SSKJ²
ênominúten -tna -o prid. (ē-ȗ)
ki traja eno minuto: enominuten let / počastiti spomin padlih tovarišev z enominutnim molkom
ki traja eno minuto: enominuten let / počastiti spomin padlih tovarišev z enominutnim molkom
Pleteršnik
gostȋnski, adj. Gast-, Jan.; gastfreundlich: gostinski počastiti koga, Let.; gostinska zveza, gastfreundschaftliche Verbindung, Zv.; — prim. hs. gostinski, kar pripada gostom.
SSKJ²
izpíti -píjem tudi spíti spíjem dov. (í)
1. s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso izpili, čeprav so ga plačali; izpij, potem greva na pot; pren. izpiti ljubezen
// s pitjem zaužiti sploh: izpiti požirek vina; izpiti polno skodelico mleka brez oddiha / izpiti na čast z izpitjem kozarca alkoholne pijače počastiti koga, na zdravje z izpitjem kozarca alkoholne pijače zaželeti komu srečo, zdravje
2. s pitjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri / izpiti kozarec; pren., pesn. žalost mu je izpila vse moči
● izpiti kozarec na dušek, v dušku ne da bi se vmes oddahnil
// knjiž. posušiti, izsušiti: sonce je izpilo meglo / suša je izpila studenec
// ekspr. izčrpati, oslabiti: delo ga je izpilo / bolezen je izpila njegova lica
1. s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso izpili, čeprav so ga plačali; izpij, potem greva na pot; pren. izpiti ljubezen
// s pitjem zaužiti sploh: izpiti požirek vina; izpiti polno skodelico mleka brez oddiha / izpiti na čast z izpitjem kozarca alkoholne pijače počastiti koga, na zdravje z izpitjem kozarca alkoholne pijače zaželeti komu srečo, zdravje
2. s pitjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri / izpiti kozarec; pren., pesn. žalost mu je izpila vse moči
● izpiti kozarec na dušek, v dušku ne da bi se vmes oddahnil
// knjiž. posušiti, izsušiti: sonce je izpilo meglo / suša je izpila studenec
// ekspr. izčrpati, oslabiti: delo ga je izpilo / bolezen je izpila njegova lica
- izpít tudi spít -a -o:
izpit človek; izpiti kozarci; bledi, izpiti obrazi; izpito vino; izpit od dela
SSKJ²
môlk -a [mou̯k] m (ȏ)
1. stanje, ko se ne govori: nastal je molk; molk je trajal precej dolgo; v sobi je nekaj časa vladal molk; pregnati molk; z vprašanjem je prekinil molk; ekspr. padel, pogreznil, zavil se je v molk; dolgotrajen, globok, kratek, mučen, popoln molk; knjiž. mrzel molk; ekspr. težek molk / počastiti spomin padlih z enominutnim molkom
// ekspr. stanje, v katerem kaj ne oddaja glasov, šumov: ptice se še niso zbudile iz molka; gozd je ležal v molku / mlini ob vodi so zaviti v molk stojijo, ne delajo; molk topov
// ekspr. tišina, mir: okrog hiš je bil molk; vse se izgublja v temo in molk; molk noči
2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne izraža svojega mnenja: kljub izzivanju ni hotel pretrgati molka; z grožnjami ga je sodnik pripravil k molku; ni zdržal dolgo v molku; obdati se z molkom; pomemben, trdovraten molk / molk je znak priznanja
3. ekspr. stanje, v katerem kdo ne pripoveduje zaupanih, zaupnih stvari: ukazati, zapovedati molk o čem; do konca vztrajati v molku; strašen molk; knjiž. zakon molka
4. knjiž., ekspr. stanje, ko kdo ne objavlja literarnih del: po prvem nastopu se je pesnik za nekaj časa pogreznil v molk; molk v njegovem dramskem ustvarjanju / v pismu se izgovarja zaradi dolgega molka / kulturni molk med drugo svetovno vojno nesodelovanje kulturnih delavcev v legalnem kulturnem življenju, zlasti tisku na okupiranem slovenskem ozemlju; stanje, ko kulturni delavci namerno ne razpravljajo o kakem vprašanju
● ekspr. dogodek je zagrnjen v molk o njem se ne govori, ne piše; ekspr. odgrniti s česa zaveso molka javno spregovoriti o čem; preg. golk je srebro, molk je zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove
1. stanje, ko se ne govori: nastal je molk; molk je trajal precej dolgo; v sobi je nekaj časa vladal molk; pregnati molk; z vprašanjem je prekinil molk; ekspr. padel, pogreznil, zavil se je v molk; dolgotrajen, globok, kratek, mučen, popoln molk; knjiž. mrzel molk; ekspr. težek molk / počastiti spomin padlih z enominutnim molkom
// ekspr. stanje, v katerem kaj ne oddaja glasov, šumov: ptice se še niso zbudile iz molka; gozd je ležal v molku / mlini ob vodi so zaviti v molk stojijo, ne delajo; molk topov
// ekspr. tišina, mir: okrog hiš je bil molk; vse se izgublja v temo in molk; molk noči
2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne izraža svojega mnenja: kljub izzivanju ni hotel pretrgati molka; z grožnjami ga je sodnik pripravil k molku; ni zdržal dolgo v molku; obdati se z molkom; pomemben, trdovraten molk / molk je znak priznanja
3. ekspr. stanje, v katerem kdo ne pripoveduje zaupanih, zaupnih stvari: ukazati, zapovedati molk o čem; do konca vztrajati v molku; strašen molk; knjiž. zakon molka
4. knjiž., ekspr. stanje, ko kdo ne objavlja literarnih del: po prvem nastopu se je pesnik za nekaj časa pogreznil v molk; molk v njegovem dramskem ustvarjanju / v pismu se izgovarja zaradi dolgega molka / kulturni molk med drugo svetovno vojno nesodelovanje kulturnih delavcev v legalnem kulturnem življenju, zlasti tisku na okupiranem slovenskem ozemlju; stanje, ko kulturni delavci namerno ne razpravljajo o kakem vprašanju
● ekspr. dogodek je zagrnjen v molk o njem se ne govori, ne piše; ekspr. odgrniti s česa zaveso molka javno spregovoriti o čem; preg. golk je srebro, molk je zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove
Pravopis
môlk -a [u̯k] m, pojm. (ȏ) popoln ~; počastiti z enominutnim ~om; publ. kulturni ~ med NOB; poud.: zaviti se v ~ |vztrajno molčati|; ukazati ~ o čem |da se o čem ne govori|; ~ noči |tišina, mir|
SSKJ²
obsmŕtnica -e ž (ȓ) knjiž., zastar.
1. obletnica smrti: počastiti obsmrtnico s kratko slovesnostjo
2. nekrolog: napisati obsmrtnico
♦ etn. pesem o slovesu od umrlega, minljivosti življenja, ki se poje ob bedenju pri mrliču
1. obletnica smrti: počastiti obsmrtnico s kratko slovesnostjo
2. nekrolog: napisati obsmrtnico
♦ etn. pesem o slovesu od umrlega, minljivosti življenja, ki se poje ob bedenju pri mrliču
Pravopis
Celotno geslo
eSSKJ
pétstolétnica pétstolétnice samostalnik ženskega spola [pétstolétnica]
- petstota obletnica
SSKJ²
po... ali pò... predpona (ȍ)
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati
b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati
c) obrabe, porabe česa: poglodati, pomleti, ponositi
č) manjšanja, nepopolnosti dejanja: pobrusiti
d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: pobledeti, porumeneti / poblediti / poameričaniti, počlovečiti
e) časovne omejenosti dejanja: pobrcati, pobroditi / poležati, posedeti
f) časovnega zaporedja: pobesiti, poloviti
g) same dovršnosti: poapniti, pobrisati, počastiti / pokositi, poorati
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: poapnenje, pokritje
3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pobinkošten, pocesten, poimenski, pokostnica
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati
b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati
c) obrabe, porabe česa: poglodati, pomleti, ponositi
č) manjšanja, nepopolnosti dejanja: pobrusiti
d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: pobledeti, porumeneti / poblediti / poameričaniti, počlovečiti
e) časovne omejenosti dejanja: pobrcati, pobroditi / poležati, posedeti
f) časovnega zaporedja: pobesiti, poloviti
g) same dovršnosti: poapniti, pobrisati, počastiti / pokositi, poorati
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: poapnenje, pokritje
3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pobinkošten, pocesten, poimenski, pokostnica
SSKJ²
počastítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od počastiti: počastitev pesnikovega spomina; akademija v počastitev praznika
glagolnik od počastiti: počastitev pesnikovega spomina; akademija v počastitev praznika
SSKJ²
počastíti -ím dov., počástil (ī í)
1. izkazati komu čast, spoštovanje: počastiti pesnika; počastiti slavljence s kratko slovesnostjo; vsakogar je počastil z nagovorom / počastiti obletnico vstaje; počastiti spomin na padle
// ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža odnos, kot ga določa samostalnik: počastiti koga s hvaležnostjo, naklonjenostjo, zaupanjem / počastili so ga z obiskom obiskali so ga
2. rel. izkazati čast z molitvami, obredi: počastiti Marijo
1. izkazati komu čast, spoštovanje: počastiti pesnika; počastiti slavljence s kratko slovesnostjo; vsakogar je počastil z nagovorom / počastiti obletnico vstaje; počastiti spomin na padle
// ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža odnos, kot ga določa samostalnik: počastiti koga s hvaležnostjo, naklonjenostjo, zaupanjem / počastili so ga z obiskom obiskali so ga
2. rel. izkazati čast z molitvami, obredi: počastiti Marijo
- počaščèn -êna -o:
bil je počaščen s tem, da je smel nositi zastavo v sprevodu; čutiti se počaščenega / kot vljudnostna fraza zelo smo počaščeni, ker ste nas obiskali
Pravopis
počastíti -ím dov. počástil -íla, nam. počastít/počastìt; počaščênje; drugo gl. častiti (í/ȋ í) koga/kaj z/s čim ~ slavljenca z nagovorom; ~ obletnico
Celotno geslo
Sinonimni
počastíti -ím dov.
koga izraziti priznanje velike vrednosti, veljave
SINONIMI:
izkazati čast komu, narediti v čast kaj komu, zastar. izkazati počast komu, ekspr. obdati s častmi, ekspr. obsuti s častmi, ekspr. pokloniti se
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
počastíti, -ím, vb. pf. Ehre erweisen, beehren; p. koga s streljanjem; počaščen, beehrt, geehrt, Cv.
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
Celotno geslo
Kostelski
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 38
Dostopnost