Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
apetit m apetit, tek: Oshtery sò molili Bacuſa, meneozh, de on da apetit tož. ed. dobru pijti, inu jeſti ǀ de ſi lih veliku ſnèdò, vener po taiſtyh en taku velik apetit tož. ed. imaio ǀ Cambles je takorshen apetit tož. ed. imel ǀ Ludje imaio taku velik apetit tož. ed., inu lakkoto po blagi, inu denarioh ← nem. Appetit ← srlat. appetitus cibi ‛želja po hrani’ < lat. appetītus ‛želja, poželenje, nagon’
Celotno geslo eSSKJ16
čutenje -a samostalnik srednjega spola
1. sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev; SODOBNA USTREZNICA: čut
2. v zvezah z meso, mesen velika želja po čem, zlasti po zadovoljevanju telesnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: poželenje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
dolžan2 -žna -o (dolžan, delžan, dalžan, dožan) pridevnik
1. v povedkovni rabi ki mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
2. v povedkovni rabi ki mora, je obvezan kaj delati, storiti; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
2.1 z dopolnilom česa ki bo deležen česa zaradi svojega preteklega ravnanja
3. v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom česa, na čem ki stori, povzroči kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: kriv
3.1 v zvezi dolžan na kriji ki je prelil kri
3.2 v zvezi dati se dolžan izreči se za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: priznati
4. v povedkovni rabi, versko, tudi z dopolnilom česa ki stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešen
4.1 z dopolnilom na kom/čem ki v zvezi s kom/čim ravna drugače, kot zahtevajo (verski, moralni) predpisi, in zasluži božjo kazen
4.2 v zvezi dati se dolžan grehov/za grešnika priznati grehe
5. ki se pričakuje, zahteva glede na položaj ali norme, predpise, zlasti verske; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
5.1 ki se pričakuje, zahteva glede na pretekla dejanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
6. ki se nanaša na dolg ali dolžnike; SODOBNA USTREZNICA: dolžni, dolžniški
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 41 delih
FRAZEOLOGIJA: dolžne bukve / dolžni list / dolžni register
TERMINOLOGIJA: (božje) dolžne bukve , dolžni ofer
Celotno geslo Pohlin
hlepenje [hlepénje] samostalnik srednjega spola

poželenje

Celotno geslo Pohlin
hlepiti [hlepīti hlepím] nedovršni glagol

imeti poželenje, hlepeti

Celotno geslo Pohlin
hotenje [hoténje] samostalnik srednjega spola
  1. poželenje, pohotnost
  2. gonitev, pojanje
Celotno geslo Pohlin
hotljivost [hotljívost] samostalnik ženskega spola

poželjivost, pohotnost

Celotno geslo Pohlin
hrepenje [hrepénje] samostalnik srednjega spola

stremenje, poželenje, hrepenenje

Pleteršnik
hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
Celotno geslo Pohlin
lušt [lȗšt] samostalnik moškega spola

koroško poželenje, naslada

Svetokriški
lušt -a m poželenje, veselje, naslada, užitek: bi vam guishnu lusht im. ed. preshal pleſſat ǀ Sampſon ſe je bal, de gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht im. ed. neprishal en grosdik utergat ǀ sa volo lushta rod. ed. tiga meſsa je bil greshil ǀ shelje tiga meſſeniga lushta rod. ed. ǀ ſerze offrash eni ſmerdezhi ſtuari, enimu prepovedanimu nesramnimu lushtu daj. ed. ǀ ali je vrednu s'en kratek lusht tož. ed. to vezhno martro ſi isuoliti ǀ v'grehi, inu v'lushti mest. ed. shivy ǀ vsy vashi lushti im. mn. hitru bodo minili ǀ naſhe norzhie, inu lushti im. mn. nam ſo preshle ǀ luſhti im. mn. tiga meſſa vaſs objemajo, kushujeio, inu zartlaio ǀ hudizh v' pleſſah ſeje slatkuſt teh meſſenih lushtou rod. mn. ǀ more ta ſveit sapustiti, inu od lushtau rod. mn. tiga meſsa ſe lozhiti ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih lushtu rod. mn. sapelati ǀ Prozh od lustu rod. mn., inu Kratkeh zhaſsu ǀ od nature zhlovek je nagnen lushtam daj. mn. tiga meſsa ǀ s'mladiga ſe je bil podal lushtom daj. mn. tiga ſveta ǀ sa lushte tož. mn. tega meſsa ijm nemanka blaga, sakaj uni bo ſvojo loterzo guantau ǀ vy pravite de hudizh je urshoh kadar v'lushte tož. mn. … pervolite ǀ taiſtè lushti tož. mn., katere jeſt tebi dam ǀ Sodomitery ſo menili de nyh isvelizhaine ſtoy v' lushtah mest. mn. tiga meſſa ǀ hozheo dobre vole biti, inu v'lushtah mest. mn. tiga meſsa dopernesti ǀ per luſtah mest. mn. tiga ſapelaviga meſsà ǀ druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini lushti or. mn. reslùshtat ← nem. Lust < srvnem. lust ‛poželenje, naslada, ugodje’, prvotno ‛nagnjenje’
Celotno geslo Pohlin
mrsiti se [mrsīti se mŕsim se] in [mrsím se] nedovršni glagol
  1. gnusiti se
  2. kazati nagnjenje za spolno občevanje
Prekmurski
násloba -e ž nasladnost, poželenje: Nebo názloba 'suhkoſzti BKM 1789, 431; Nebo náſzloba 'sukoſzti SŠ 1796, 161
Celotno geslo Pohlin
osladnost [osládnost] samostalnik ženskega spola

veselje, razigranost, naslada

Prekmurski
pobüdéjnje -a s
1. spodbuditev: Pobüdejnye Vöre, Vüpanya KM 1783, 142
2. poželenje, nagnjenje: Vcſio je nyé, kak bi mogli obládati telovna hüda pobüdejnya KM 1796, 104
Pleteršnik
pokoríti, -ím, vb. impf. 1) jemanden büßen machen, strafen, bändigen, unterwerfen, zu Paaren treiben; bolezen ga bo pokorila, C.; p. poželenje, meso, Cig.; p. hudodelca, Cig.; p. prestopke (ahnden), Levst. (Nauk), DZ.; občina pokori krčmarje, kadar črez uro točijo, Levst. (Nauk); — p. se, Buße thun, büßen: p. se za grehe svoje; (p. se česa, grehov, Mur., Cig.); — p. se komu ali čemu, sich unterwerfen, sich fügen, Folge leisten, Cig., Jan., Zora; — 2) p. grehe svoje = p. se za grehe svoje, Krelj.
Prekmurski
poželéinje tudi poželéjnje -a s
1. želja, hrepenenje: ztoga dreva ſzáda .. ino je priétni i poſeleinya vreidni bil SM 1747, 6; za voljo vékſega bláſenſztva poſeleinya ſzo tvojo Zápovid prelomili SM 1747, 51; Csi tou ne ſzhája ſzpo'zelejnya ſz-Kriſztusom biti KŠ 1754, 179; zasgi lübezen, nadigávaj po'zelejnye KŠ 1754, 238; Knyim ſzvoje po'zelejnye vadlüje KŠ 1771, 616; Oh blá'seno za'ſiganye! I gorécse po'selejnye KM 1783, 251; Nego nadigni ſzrcza na nebeſzka, Na po'zelejnye 'zitka veki-vecſnoga BKM 1789, 155; csi sze szpozábi dopuniti obcsinszko po'zelênye AIP 1876, br. 4, 3; obilnej ſzmo ſze paſcsili vas obráz viditi vu velikom po'zelejnyi KŠ 1771, 617; Tebi jasz podlo'sim szrczé moje, ino vsza po'selejnya moja KOJ 1845, 91
2. poželenje, želja zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni: Csi ſze necsiſzto mislejnye ino po'zelejnye vnaſſem ſzrczi pobüdi KŠ 1754, 43; Ocsiscsávaj hüdo volo Zſzveczkoga po'zelejnya KŠ 1754, 258; ſte-ri za tejlom vu po'zelejnya rú'znoſzti hodijo KŠ 1771, 720; Náj bole ſze ſzküsávamo od hüdoga po'selejnya KMK 1780, 30; Od telovnoga hüdoga po'selejnya KM 1783, 58; naſz kraj odvracsüje od hüdoga po'selejnya SIZ 1807, 9; Prouti ſztánoti more telovnomi po'zelejnyi KŠ 1754, 213; kaj vſzáki, ki ſze zglédne na 'zeno kpo'zelejnyi KŠ 1771, 16; Vu Dühi hodite, teda telovno hüdo poſeleinye ne dokoncſate SM 1747, 20; Vmárjajte záto hüdo po'zelejnye KŠ 1771, 608; Cſi jaſz telovno po'zelejnye hüdo, Vö ſzrczá vr'zem BKM 1789, 78; ino mojo zkvarjeno voljo, vu telovnom hüdom poſeleinyi bole naſzledüval SM 1747, 48; tejlo pa, po po'zelejnyi KŠ 1754, 164; pobegnovſi od na ſzvejti vu po'zelejnyi bodoucsega ſzkvarjenyá KŠ 1771, 717; vſzaki dén vu náz vmreiti, inoſze zhüdim poſeleinyem navküpe vtopiti TF 1715, 33; Szkim pa naſſe tejlo? Szhüdim po'zelejnyem KŠ 1754, 174; ſzpádnejo vu vnouga neſzpametna po'zelejnya KŠ 1771, 642; Záto je tá dáo i Boug vu po'zelejnyaj ſzrcz ſzvoji na necsiſztoucso KŠ 1771, 449
Pleteršnik
poželẹ̑nje, n. die (empfundene) Begierde, das Verlangen; imeti p. po kupici vina; polteno p., die sinnliche Begierde, Cig. (T.); — nav. poželjénje.
Celotno geslo Pohlin
poželenje [poželénje] samostalnik srednjega spola

poželenje

Celotno geslo Hipolit
poželenje samostalnik srednjega spola
Število zadetkov: 28