Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
škrofiti -im nedov. škropiti: dajte shegnano vodo, shkrofite vel. 2. mn. po hishi (V, 201) → skušnjava
Svetokriški
šoba -e ž kos lesa, ki ga čevljar da na koleno, čezenj usnje in čez usnje potezni jermen (kneftro): en Shushter … ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo tož. ed. ter sheno sazhne ometat, inu goslat (III, 62) Iz primera ni popolnoma jasno ali je mišljen zgoraj navedeni pomen, ki ga navaja Pleteršnik, ali ‛Handleder der Schuster’, kar pa Pleteršnik pozna samo po Zalokarju in iz vzhodnoštajerskih govorov.
Svetokriški
špica -e ž bodica, konica: eniga ubode ena shpiza im. ed., tega druſiga ubodeio duei, ali try shpize im. mn. ǀ puſti resbelit ene sheleſne zheule polne shpiz rod. mn. ǀ truplu pò shpizah mest. mn. ſe je reſreſalu ǀ s' shpizami or. mn. teh nadluh ← nem. Spitze ‛konica, bodica’
Svetokriški
šrajati -am nedov. kričati, vpiti: ona sazhne shraiat nedol. na vus glaſs ǀ na vus glaſs sazhne shrajat nedol., inu vpyti ǀ sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati nedol. ǀ kaj je tebi fardamana kazha, de taku groſovitu shraiash 2. ed. ǀ aku en denar upije, inu shraja 3. ed. povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ Sabſtoin en Mashnik shraja 3. ed. na Pridishinzi, de bi imeli greha ſe varvat ǀ ta kateri prau moli k' Gospudu Bogu shraia 3. ed., je djal S. Auguſtinus ǀ vy s' ene taku majhine shleht rezhy ſe ieſite, ſerdite, shrajate 2. mn., kregate, kounete ǀ otrozy po hishi shrajeio 3. mn., inu jokaio ǀ Oh koku sdihaio, shraiaio 3. mn., inu iamraio ǀ neusmilenu ga vlazhio, shraieio 3. mn., inu tauzheio ǀ v'vashi shtali shraiejo 3. mn. ǀ Pogledaj v' almaro, aku tvoj guanti shrajejo 3. mn., plazhaj shtazunariu, inu shnidariu ǀ Nikar nemolzhite, ampak govorite, inu na vus glaſſ shrajaite vel. 2. mn. ǀ otrok she ble je shrajal del. ed. m ǀ Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial del. ed. m ǀ vij bi na vuſ glaſs shrajali del. mn. m, inu na pomozh klizali ǀ de bi vſe ſe derle, inu shrajale del. mn. ž ← nem. schreien ‛kričati, vpiti’; → šraj
Svetokriški
štima -e ž glas: Lepa, inu slatka je tuoja shtima im. ed. ǀ Is oblizha nei mogal posnat de je Syn Boshj: ampak is shtime rod. ed., is njegove sadne beſſede ǀ Gdu je ta Gospud, de bi jeſt njega shtimi daj. ed. moral shlushiti ǀ je shlishal shtimo tož. ed. Boshjo ǀ ſo njegovo pohleuno ſhtimo tož. ed. shlishali ǀ gre po shtimi mest. ed., sagleda Catharino is katire ta shveplenski plemen je gorel ǀ enu jutru je videl, inu shlishal eno tizo s'zhlovesko shtimo or. ed. peiti ǀ Bug s'trashno ſhtimo or. ed. sazhne shugat ǀ te lepe shtime im. mn. teh semilskih Muſikantu ſo kakor en shraj teh shab ǀ je shlishal veliku shtim rod. mn. vkupaj ← srvnem. stimme ‛glas’
Svetokriški
štirikrat prisl. štirikrat: shtiri krat po njega poshle (I/1, 146) ǀ inu shterikrat eno nuzh morem gori vstati (I/1, 44)
Svetokriški
štirinajsti štev. štirinajsti: Luna pak je polna ta shterynaiſti tož. ed. m dan (III, 607) ǀ NA SHTIRINAISTO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI (I/2, 67) → šterna
Svetokriški
Tantalus m osebno lastno ime Tantal: Tantalus im. ed. dokler Bogovom ſe je bil pregreshil, vezhno ſejo terpi (I/2, 76) ǀ martre, katero terpè Ixion, Prometheus, Sisyphus, Tityus, inu Tantalus im. ed. (I/2, 187) ǀ Tantalus im. ed., ta na ſred eniga frishniga potoka ſtoji, inu vener od sheje vmera (I/2, 187) Tántal, gr. Τάνταλος, Zevsov sin, frigijski kralj, zaradi kraje nektarja po smrti obsojen na večno žejo, ki je, stoječ sredi vode, ne more potešiti.
Svetokriški
Teodolinda ž osebno lastno ime Tevdelinda: Ta tryetia je bila Theodolinda im. ed., katera ſvojga Krajla Agilulfa, inu vſe Longobardarje h'pravi veri je bila perpravila (V, 66) Tevdelínda (570/575–627), žena langobardskega kralja Avtarija in kasneje Agilulfa, po rodu Frankinja in torej že kristjanka
Svetokriški
tisti -ta zaim. tisti: Kaj je pomenil tisti im. ed. m lepi pungrad ǀ kaj s'ene poshte y noſsi tista im. ed. ž baba ǀ de ſe ſpovejsh tistiga rod. ed. m greha ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste mest. ed. ž nenajde ǀ rajshi ſo hoteli na tiſtem mest. ed. s mejſti vumrejti ǀ pò tyſtem or. ed. m slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ prezei tista im. dv. m dua hudizha tu truplu popadejo ǀ Bug prezei dvej Koſsi jem naprej postavi, inu sapovej de tiste tož. dv. ž imajo oblezhi ǀ tisti im. mn. m vſy ſe fardamajo ǀ tiiſti im. mn. m, kateri bodo njegovem Svetem Sapuvidam super shiveli ǀ Svejsde Katere na glavi imash pomenio … tiste tož. mn. m ſtole prasne Različica tisti, ki se z eno izjemo (II, 155) pojavlja le v prvi knjigi, je več kot stokrat redkejša od različice → taisti.
Svetokriški
Titormus m osebno lastno ime Titorm: de bi bili taku mozhni kakor Titormus im. ed. Buſequa (IV, 163) Titórm, pastir govedi, po gr. mitu najmočnejši človek
Svetokriški
Titus m osebno lastno ime Tit: Titus im. ed. Veſpeſianus de ſi lih obene druge ſapuvidi nej ſpoſnal ie djal ǀ Titus im. ed. inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli ǀ Letukaj S. Titus im. ed. samerka ǀ Titus im. ed. Livius huali kupzhio, rekozh, de kadar leta bi nebila Shpanigary bi bily od lakote pomerli ǀ Titus im. ed. Sabinus je imel eniga pſa ǀ Titus im. ed. Boſtrenſis pravi de letu nej pres vrshoha 1. Tít Flávij Vespaziján, lat. Titus Flavius Vespasiānus (9–79), rimski cesar (69–79), ki je leta 70 porušil Jeruzalem 2. Tít Flávij Vespaziján, lat. Titus Flavius Vespasiānus (39–81), rimski cesar (79–81), sin prvega 3. Sv. Tít, učenec apostola Pavla (SP 2 Kor 7,6), → Ticius 3. Tít Lívij, lat. Titus Livius (pribl. 59 pr. Kr–17 po Kr.), rimski zgodovinopisec 4. Verjetno je mišljen Tít Flávij Vespaziján (→ 1.), sin Flavija Sabina. 5. Títus (4.–5. stol.), škof v sirskem mestu Bosra, lat. Bostra
Svetokriški
tovariš -a m 1. tovariš, tj. vrstnik po položaju, dejavnosti ali starosti, družabnik: posdraulen, inu shegnan bodi moj lubi tovarsh im. ed. ǀ Srezhen je bil S. Marcus sakaj je bil Joger S. Petra, touarsh im. ed. S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba Apoſtela ǀ S. Ozha Franciſcus je enkrat hudizha vidil, ter je djal ſvojmu tovarshu daj. ed. Egidiu ǀ kadar je bil Henricus h'ſebi prishal, je h'tovarshu daj. ed. djal ǀ ſe oberne k'tovarshu daj. ed. rekozh ǀ je vidil ſvojga tovarsha tož. ed. taku madliga, inu kumerniga ǀ enkrat dua Cardinala ſta bila prishla obyskat tiga Brata, inu tovorsha tož. ed. S. Franciſca ǀ per tej drugi pol mashi nej s' tovarsham or. ed., ali s' tovarshizo shlebedra ǀ P: Guardian s'tovarsham or. ed. vahta, inu moli per merlizhu ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi im. mn. samu sozhivie, inu sele ſo jeidili ǀ tvoji tovarsh im. mn. bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ kir ſo bily njegovi touarshi im. mn. hudizhi ǀ Angeli bodo vaſhi tovarſhi im. mn. ǀ Tovarshij im. mn. ſo ga sfarili, inu opominali ǀ kadar kuli shlishite od Columba, inu njegovih tovarshou rod. mn. ǀ sa sedem touarshou rod. mn. bi spyl, inu ſnedil ǀ k' ſvojm tovarsham daj. mn. je djal ǀ pravi k'tovarshom daj. mn. ǀ ony ſo migali ſvoim tovariſhem daj. mn. ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe tož. mn. imel ǀ S. Martin s'ſvojmi tovarshi or. mn. je bil ſvejt sapuſtil ǀ nuzh, inu dan bom dobre vole s' mojmi touarshi or. mn. 2. izbranec, zakonski mož: Vna pride sazhne greh svojga tovarsha rod. ed. pravit ǀ ſo ga bili njemu sa tavarsha tož. ed. dala ǀ golobiza s'obenem drugim ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham or. ed. Slovan. *tova̋rišь je izposojenka iz nekega starega turš. jezika. Zapis tovariſhem je iz citata na začetku pridige.
Svetokriški
tovarišica -e ž 1. tovarišica, tj. vrstnica po položaju, dejavnosti ali starosti, družabnica: de bi tovarshiza im. ed. teh Svetnikou ratala ǀ grè h' poſteli ſvoje tovarshize rod. ed. ǀ Pride v' Zerku, ſede doli, sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo or. ed. pod cello pridigo sgovariat, inu quantat ǀ Oſtanite s' Bugam moje tovarshize im. mn. ǀ kaj bomo rekli od S. Vrſhule, inu nje Tovarshiz rod. mn. enajst taushent Diviz ǀ nemore veſſeleishi zaitinge ſvojm tovarshizam daj. mn. perneſti ǀ roshenkranz v'rokah dershala, inu s'taistim ſe je iegrala, ſvoie tovarshize tož. mn. motila 2. izbranka, zakonska žena: Bug vam bo dal eno touarshizo tož. ed., ali tovarsha, s'katero bote mogli na tem ſvejti potroshtani shiveti → tovariš
Svetokriški
trahtati -am nedov. nameravati (izvršiti naklep): Ieſt trahtam 1. ed. ludem ſerze ſaprèti ǀ v' shkodo perpravit ga trahtash 2. ed. ǀ ta Kateri trahta 3. ed. faratat, je ſam faratan ǀ tatye golufi, inu oherniki trahtaio 3. mn. blagu ſvoiga blishniga ſgrabit ǀ maszhovajne tebe drashi, de bi ti tudi njega v' shkodo trahtal del. ed. m perpravit ǀ kazha paklenska bo trahtala del. ed. ž petò ranit na leben trahtati streči po življenju: edn timu drugimu na leben trahtaio 3. mn. ǀ Kadar je bil taku povishan je bil en neusmilen Trinoh ratal, de mu ſo na leben trahtali del. mn. m ← srvnem. trachten ‛misliti na, premišljevati o’ ← lat. tractāre ‛razpravljati, razlagati, obravnavati’
Svetokriški
trebuh -a m trebuh: kaj s'eno bolesan ima, de y je taku trebuh im. ed. otekal ǀ na drugu nemiſlijo ampak na lushte nyh meſſa, inu shertje nyh trebuha rod. ed. ǀ kar en orru mu ie s'trebuha rod. ed. sletel ǀ li ſvojmu trebuhu daj. ed. je ſtregil ǀ supet bodo nyh garli, trebuhi daj. ed. ſtregli ǀ kadar prevezh shelodiz, inu trebuh tož. ed. nepolnj ǀ v' trebuhu mest. ed. te ribe balene ǀ prezej puzhuti eno veliko bolezhino v'trebuhu mest. ed., inu eno strashno ſmert ſtury ǀ Je molil Jonas v' trebuhi mest. ed. te ribe ǀ Shtokfiſh ima ſvoje ſerze v'trebuhi mest. ed. ǀ imamo ſpumnit na tu kar Bug je h' kazhi djal, de bo s' ſvojm trebuham or. ed. po semli lejsla
Svetokriški
tresti -em nedov. zmajevati: sazhne s' glavo treſt nedol. ǀ Kaj s' glavo treſſete 2. mn. ǀ eni s glavo treſſeio 3. mn., inu pravio tresti se tresti se: kolena ſo mu ſe bila sazhèla treſti nedol. ǀ vſe s'kusi ſe boijm, inu od straha ſe treſem 1. ed. ǀ pò cellem shivotu ſe potim, inu treſſem 1. ed. ǀ Ti pak od ſtraha ſe treseh 2. ed., inu potish ǀ sdaj on od mraſa ſe treſſe 3. ed. ǀ cell ſvejt pod nym ſe treſſe 3. ed. ǀ ouzhiza kakor vidi volka ſe prestrashi, inu treſse 3. ed. kakor shiba ǀ kakor sagleda eno mesh ſe treſe 3. ed. kakor shiba pred njo ǀ kakor shiba ſe je treſſil del. ed. m ǀ on kakor shiba ſe je treſsal del. ed. m od straha ǀ od straha ſe je treſsil del. ed. m ǀ grund te semle ſe je pod nym treſil del. ed. m ǀ Ta semla ſe je bila taku mozhnu prestrashila, de ſe je tresla del. ed. ž ǀ bo en takushin potreſs de semla bo Kakor shiba ſe trèſla del. ed. ž ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu tresli del. mn. m ǀ mozhy Nebeſhke ſe bodo od ſtraha treſle del. mn. ž
Svetokriški
trinajsti -a štev. trinajsti: NA TRINAISTO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI (I/2, 53)
Svetokriški
trogloditar -ja m troglodit: Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi taku norij ludje, kateri bi taku mozhnu lubili te, garde negnuſne kazhe, de taiste sa to nar ſlahtnishi shpisho bi shtimali, inu v'njeh truplu bi taiste pokoppali, inu vener najdem piſsanu de letu Trogloditery im. mn. ſo ſturily (I/1, 141) Troglodíti, gr. τρωγλοδύται, dobesedno ‛jamski ljudje’, so po Herodotu in drugih antičnih piscih divja, v votlinah živeča ljudstva ob Rdečem morju, v južnem Egiptu, v Etiopiji, ob arab. in perz. obali.
Svetokriški
trpečen -čna prid. trajajoč: sakaj li po tem semelskom, inu malu terpezhnem mest. ed. s tulikajn ſe fliſsate (I/1, 71)
Število zadetkov: 1420