Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
andohtivo (andohtivu, andohtivo) prislov
izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Svetokriški
andohtljivo prisl. pobožno: Srezhni vy aku bote shiveli taku andohtlivu, kakor je shivel Adolphus ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala, inu obhajala ǀ andohtliou bomó sapejli → andohtljiv
Celotno geslo eSSKJ16
andohtljivo (andohtlivu) prislov
1. izraža ravnanje po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječe
2. izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
FREKVENCA: 12 pojavitev v 10 delih
Celotno geslo Frazemi
ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh, bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh, bíti [právi] ángel, dóber kàkor ángel, dóber kot ángel, kot ángel váruh, [lép] kot ángel, módri ángel, pádli ángel, spáti kàkor ángel, sprémljati kóga kot ángel váruh, zaspáti kot ángel
Pravopis
brúmno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) zastar. ~ živeti pobožno
Celotno geslo Pohlin
brumno [brúmno] prislov

pobožno

Svetokriški
brumno prisl. vrlo, dobro, krepostno, pobožno: Leta kateri ſe Boga boij, bode gvishnu njega s. s. Sapuvidi dershal, inu brumnu, ter pravizhnu shivel ǀ Na tem cilu nemamo zviblat, de ta kateri brumnu, inu pravizhnu shivy, de tudi dobro ſmert ſturij ǀ ta kateri vuzhij ſvojga ſynu brumnu, pravizhnu, inu bogoboyeziu shiveti ǀ lepu, brumu, inu ſvetu imate shiveti → brumen
Celotno geslo eSSKJ16
brumno (brumnu) prislov
izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
brumski2 prislov
izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Celotno geslo eSSKJ16
brumsko (brumsku) prislov
1. izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
2. izraža ravnanje v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravično, pošteno
FREKVENCA: 77 pojavitev v 17 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čujenje -a (čujenje, čujejne, čujejnje) samostalnik srednjega spola
1. stanje budnosti; SODOBNA USTREZNICA: bedenje, čutje
2. pobožno bedenje z namenom molitve ali samokaznovanja med običajnimi urami za spanje; SODOBNA USTREZNICA: bdenje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čuvanje -a (čuvanje, čuvane, čuvajne, čuvajnje) samostalnik srednjega spola
1. pobožno bedenje z namenom molitve ali samokaznovanja med običajnimi urami za spanje; SODOBNA USTREZNICA: bdenje
2. prizadevanje, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: pazljivost, previdnost
3. v krščanstvu nenehna pozornost, pripravljenost na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječnost
4. čas menjave nočne straže
FREKVENCA: 24 pojavitev v 12 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čuvenje -a samostalnik srednjega spola
1. pobožno bedenje z namenom molitve ali samokaznovanja med običajnimi urami za spanje; SODOBNA USTREZNICA: bdenje
2. v krščanstvu nenehna pozornost, pripravljenost na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječnost
3. čas menjave nočne straže
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Celotno geslo Sinonimni
hinávka -e ž
ženska, ki se kaže drugačna, navadno boljša, kot jepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. licemerka
Celotno geslo Sinonimni
hinávsko nač. prisl.
izraža, da je dejanje, stanje, lastnost samo na videz tako, kot se kaže
SINONIMI:
knj.izroč. farizejsko, knj.izroč. hipokritsko, knj.izroč. licemersko
Pleteršnik
kríž, m. 1) das Kreuz; na k. pribiti, ans Kreuz schlagen; nadgrobni k., das Grabkreuz, Cig., nk.; — das Fensterkreuz, Cig., C.; pl. križi, das Gitter, Cig.; — das schriftliche Kreuzzeichen; križe kraže delati, Kreuz- und Querstriche machen, Z.; — das mit der Hand gemachte Kreuzzeichen; k. narediti; križ božji! (tako se pobožno reče, kadar se kako delo začne); — die Kreuzform: na k., kreuzweise; v k. tkati, köpern, so weben, dass der Anschlag die Kette schräg durchkreuzt, Cig.; roke v k. držati, die Hände verschränkt halten; poti gresta v k., die Wege durchkreuzen sich, Cig.; pl. križi, der Kreuzweg: na križih sva se srečala, Z.; Sem b'la s križev ukradena, Npes.-Vraz; — v k. mi gre, hodi, es kreuzt meine Pläne; ako kaj v k. ne pride, wofern nicht etwas dazwischen kommt; v k. biti z naredbami, mit den Verfügungen im Widerspruch stehen, DZ.; — 2) das Kreuzbild, das Kirchenkreuz; k. nositi, Kreuzträger sein; — pl. križi, die Kreuz- oder Bittwoche: o križih, Z.; veliki križi, Christi Himmelfahrt, C.; — šmarni križ, svete Helene križ, Sternbilder, C., Z., Pjk. (Črt.); — sv. Helene k. tudi: eine Art Knopfblume (scabiosa columbaria), Josch; — das Kreuz (= Plage, Widerwärtigkeiten, Leiden); vsak človek ima svoj križ; križi in težave; križ imeti (s kom, s čim), mit jemandem, mit einer Sache ein Kreuz haben; velik križ je ž njim; k. si nakopati; — 3) das Rückenkreuz; v križu me boli, ich habe Schmerzen im Kreuze, Cig.; — 4) eine Art Garbenschober (15 Garben kreuzweise gelegt), vzhŠt., ogr.-C.
SSKJ²
krížati -am nedov. in dov. (ī)
1. mučiti in usmrtiti s pribijanjem, vezanjem na križ: križati upornike / bičati in križati Kristusa
2. nedov., rel. z gibom roke ali predmeta delati križ(e): križati otroke; starec se je začel pobožno križati / ekspr. kar križa se od groze
3. biti speljan, voditi, navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: na tem mestu cesta križa reko; poti se križata
// nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino križa mnogo cest
4. navadno z dajalnikom gibati, premikati se, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: ladja jim je križala pot / pešec križa cesto prečka; pren., ekspr. ne križaj mu poti
● ekspr. ta človek mu križa načrte, račune deluje tako, da se ne morejo (popolnoma) uresničiti
5. polagati kaj križem: kmetice so druga za drugo križale roke na prsih
// ekspr. bojevati se z meči, sabljami: divje sta križala meče
6. biol. medsebojno oplojevati živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: križati sadno drevje; križati osla in konja / križati osla s kobilo
    krížati se 
    1. pojavljati se kot nasprotje drugega: vprašanje proizvodnje se križa s potrebami trga / njune koristi se križajo / na tem področju se križajo interesi, vplivi
    2. biti drug poleg drugega v določenem času pri nasprotni smeri gibanja: vlaka sta se križala na postaji / telegram in pismo sta se križala
    križajóč -a -e:
    križajoči se interesi; ozke, križajoče se ulice
    krížan -a -o:
    križani Kristus / kot vzklik križana gora, je to mogoče; sam.:, rel. Križani (Jezus) Kristus
Pravopis
krížati1 -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; krížanje (í; ȋ) koga ~ Kristusa, upornike; Matere so križale otroke |delale nad njimi gib v obliki križa|
krížati se -am se (í; ȋ) pobožno se križati
Celotno geslo Vezljivostni G
krížati -am nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kaj biti speljan čez koga/kaj
(Pri tem gozdičku) cesta križa travnik.
2.
kdo/kaj premikati se čez koga/kaj
/Z motorjem/ (jim) (na zoženem delu) /redno/ križa pot.
3.
kdo/kaj polagati koga/kaj križem
/Druga za drugo/ so križale roke (v naročju).
4.
kdo/kaj pribijati koga/kaj na križ
(Izven mesta) so tatove križali /enako kot krivoverce/.
5.
iz religije kdo/kaj delati križe na koga/kaj križem
/Pobožno/ se je križal (po čelu in prsih).
6.
iz biologije kdo/kaj medsebojno oplojevati koga/kaj
/Kot sadjar/ je znal /uspešno/ križati sadno drevje.
SSKJ²
molíti1 mólim nedov. (ī ọ́)
1. rel. usmerjati misli, prošnje k Bogu, svetnikom: pokleknil je in molil; moliti k Bogu, v čast Materi božji; goreče, pobožno moliti / moliti za dež, zdravje; moli, da bi ozdravel / moliti za umrle
// izgovarjati besedilo molitve: moliti jutranjo molitev, očenaš, rožni venec / duhovnik moli naprej, drugi odgovarjajo vodi molitev
2. po božje častiti: moliti boga / moliti luno, malike, živali; pren., ekspr. moliti mamona
● ekspr. ko bo ta nehal moliti, bom še jaz povedal svoje govoriti, pripovedovati
    molèč -éča -e:
    moleč obrača oči proti nebu; moleči verniki
    móljen -a -o:
    zbrano moljena molitev
Število zadetkov: 42