Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
lístati -am nedov. (ȋ)
obračati liste (knjige, zvezka): listal je časopis, ne da bi ga bral; vzel je knjigo in listal po njej; glasno listati / listati po papirjih na mizi
// na hitro, ne strnjeno brati, obračajoč liste: rad listam po starih knjigah; dolgo je listal po reviji in iskal podatek; pren., knjiž. listala je po knjigi svojih spominov
    lístati se 
    1. knjiž. poganjati liste: drevo se že lista
    2. gastr. biti, nastopati v tankih listih, plasteh: namazati testo z maščobo, da se lepo lista
Jezikovna
Ločíti zŕno od plevéla

Zanima me ali je frazem ločíti zŕno od plevéla pravopisno pravilen in se ga lahko uporablja v pomenu kot je navedeno v frazeološkem slovarju Janeza Kebra?

Celotno geslo Frazemi
lúna Frazemi s sestavino lúna:
bíti [kot] na lúni, bíti za lúno, kot bi lájal v lúno, [kot da] je kdó pádel z lúne, lájati v lúno, lúna nósi kóga, lúna tŕka kóga, [okrógel] kàkor [pólna] lúna, [okrógel] kot [pólna] lúna, živéti [kot] na lúni, življênje na lúni
SSKJ²
materiál -a m (ȃ)
1. kar se uporablja za izdelavo česa; snov, tvarina: gorljiv, kvaliteten material; stvar iz lahkega materiala; laboratorij za preizkušanje materiala; raziskava materiala / umetni material / uporabljati umetne materiale vrste umetnega materiala
// navadno v zvezi gradbeni material snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važen gradbeni material; vaščani so tudi sami prispevali gradbeni material za šolo
// s širokim pomenskim obsegom snov, tvarina ne glede na uporabnost, namen: kamioni odvažajo material; bager je izkopal že veliko materiala
2. navadno s prilastkom predmeti, izdelki:
a) glede na nadaljnje uporabljanje pri izdelavi česa: zmanjkalo je materiala; material nabavljamo na različnih mestih; poraba materiala / inštalacijski, vodovodni material; material za električno napeljavo / odpadni material
♦ ekon. reprodukcijski material
b) glede na uporabljanje pri kakem procesu, delu: osnovni, pomožni material / sanitetni, vojaški material / z oslabljenim pomenom:, publ. človeški material ljudje; pog. ta zbor ima dober pevski material pevce; police za notni material note
3. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa; gradivo: urejati, zbirati material; sodba je bila izrečena na podlagi obsežnega dokaznega materiala; knjiga vsebuje bogat fotografski material; ilustrativni, statistični material; material za razpravo, sejo / publ. predvolilni materiali
Celotno geslo NESSJ
mlezivo
Celotno geslo eSSKJ
MŔSA MŔSE; in mŕsa samostalnik ženskega spola [mə̀rsa]
    iz medicine stafilokok, odporen proti penicilinskim in cefalosporinskim antibiotikom, zlasti kot povzročitelj bolnišničnih okužb
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. MRSA, kratice za Methicillin-resistant Staphylococcus aureus ‛na meticilin rezistentni zlati stafilokok’, iz ↑meticilin, ↑rezistenten, ↑stafilokok in lat. aureus ‛zlat’
Jezikovna
Nadpisana števila

Kdaj so nadpisana števila pri navajanju/citiranju stična z besedo, kdaj s povedjo, kako je z ločili (so pred ločilom ali za njim, npr. pri alinejnem naštevanju), ali se pod črto pišejo stično z besedilom ali nestično? Iščem pravila, a jih ne najdem.

SSKJ²
najdíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na najdišče: najdiščni prostor / najdiščni podatek
Farmacija
nasíčenje transferína -a -- s
SSKJ²
naslovljív -a -o prid. (ī í) rač.
iz katerega lahko procesor prebere ali vanj zapiše podatek: digitalni naslovljivi vmesnik; osnovna naslovljiva enota
Terminološka
Naušniki
V stroki varnosti in zdravja pri delu že od leta 1971 imenujemo osebno varovalno (ne zaščitno) opremo za varovanje pred hrupom naušniki . Osebna varovalna oprema (OVO) – naušniki in čepi so namenjeni preprečevanju škodljivih učinkov hrupa na delovnem mestu ter v okolju, kjer se hrup pojavlja. Naušniki in čepi morajo toliko dušiti raven hrupa, da ustrezne ravni hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo dnevne ravni izpostavljenosti, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ul. RS, št. 17/06, 18/06 – popr., 43/11). Že pred mnogimi leti smo se člani komisije za pripravo standarda SIST/TC OVP in strokovnjaki varnosti in zdravja pri delu, ki se ukvarjamo s hrupom, sporazumeli, da se v razmerah, kjer je raven hrupa visoka, za osebno varovalno opremo (OVO) uporabljajo naušniki ter čepi , nikakor pa ne glušniki . Vsa leta sem študentom pri predavanjih, poslušalcem na posvetih, v gradivih, knjigah predstavljal kot osebno varovalno opremo, ki varuje uporabnika pri delu, pred previsokimi ravnmi hrupa, naušnike . Posledice neuporabe naušnikov ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do kronične poškodbe, degeneracije in odmrtja čutnic slušnega organa, ter do trajne okvare slušnega organa. Delavci ne uporabljajo glušnikov , da bi bili pri delu »gluhi«, temveč naušnike , da ne bi zaradi hrupa oglušeli. Menim, da bi morali v SSKJ2 pri geslu naušnik dodati še definicijo s področja osebne varovalne opreme. Zanima me vaše mnenje.
SSKJ²
navédek -dka m (ẹ̑) knjiž.
1. citat: izpustiti, preveriti navedek; navedki iz Cankarja / dobesedni navedek
2. podatek, pojasnilo: biografski navedki; mesto poudarka, sklanjatev in drugi navedki o krajevnih imenih
Pravopis
navedèn -êna -o (ȅ é é) pomanjkljivo ~ vir; Podatek je natančno ~
navedêni -a -o (é) preveriti ~ podatek
navedêno -ega s, pojm. (é) preveriti ~
navedênost -i ž, pojm. (é)
Jezikovna
Navezovanje na samostalnik srednjega spola

Katera varianta je pravilna in zakaj?

  • Leto, na katerega se nanaša podatek.
  • Leto, na katero se nanaša podatek.

Jezikovna
Navodila za prevajanje navodil v aplikaciji

Gre za navodila za uporabo nekega programa. Naj sklanjam ali ne: Vstopi v "Konfiguracija" in označi "Lokacija"? Kako bi zamenjali besedo sekcija? Na primer: Več si preberite v naši sekciji "Pomoč". Pravopis in SSKJ ne poznata te besede v takem kontekstu. Je tak zapis z veliko začetnico in narekovaji sploh v redu?

Celotno geslo Frazemi
nebó Frazemi s sestavino nebó:
dvígniti kóga/kàj do nebá, hváliti kóga/kàj do nebá, kàkor stréla z védrega nebá, kot gròm z védrega nebá, kot mána z nebá, kot stréla z jásnega [nebá], kot z nebá pásti, kováti kóga v devêto nebó, kováti kóga v nebó, na vsè štíri straní nebá, ne pásti z nebá, pásti kot mána z nebá, pod mílim nébom, povzdigováti kóga/kàj do nebá, spáti pod mílim nébom, tréščiti kot stréla z jásnega nebá, udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá, v nebó vpijóč, zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá, živéti kàkor ptíca pod nébom, živéti kàkor ptìč pod nébom
Pravopis
nèdokumentíran -a -o (ȅȋ) ~ podatek
nèdokumentíranost -i ž, pojm. (ȅȋ)
Celotno geslo Etimološki
nemȃra člen.
Pravopis
nènatánčen -čna -o; bolj ~ (ȅȃ) ~ podatek; biti ~ pri delu
nènatánčnost -i ž, pojm. (ȅȃ)
Celotno geslo Sinonimni
nèpomémben -bna -o prid.
ki je sam po sebi ali v odnosu do drugega tak, da ga ni treba upoštevati, nanj misliti
SINONIMI:
knj.izroč. bagatelen, ekspr. banalen, knj.izroč. brezpomemben, ekspr. droben, ekspr. drobižarski, knj.izroč. ducaten, knj.izroč. efemeren, zastar. egalen, ekspr. enodneven, knj.izroč. epizoden, knj.izroč. indiferenten, knj.izroč. irelevanten, ekspr. majhen, knj.izroč. malopomemben, pog. malovažen, publ. marginalen, knj.izroč. nekazen, pog. nevažen, ekspr. neznaten, ekspr. ničast, ekspr. ničen1, ekspr. ničev, knj.izroč. ničeven1, knj.izroč. ničnosten, ekspr. obroben, knj.izroč. obskuren, ekspr. obstranski, knj.izroč. periferen, ekspr. piškav, ekspr. postranski, ekspr. pritalen, ekspr. pritlehen, ekspr. pritličen, knj.izroč. prozaičen, ekspr. snetjav, slabš. snetljiv, star. sporeden, knj.izroč. trivialen, ekspr. ušiv, ekspr. zaploten
GLEJ ŠE: pomemben
Število zadetkov: 255