Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
ábelstvo -a s (ā) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo
SSKJ
ámbrovec -vca m (ā) vrtn. platani podobno okrasno drevo, Liquidambar: listje ambrovca je jeseni škrlatno
SNB
analóg -a m (ọ̑)
1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil
2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E ← gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen
SSKJ
antikizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati kaj antičnemu podobno: antikizirati imena
SSKJ
arhaizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj arhaičnemu podobno: arhaizirati jezik
    arhaizíran -a -o: arhaizirana podoba sodobnih mest
SSKJ
átrij -a m (á) 
  1. 1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju
    // preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve
  2. 2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem
    ♦     anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor
SNB
ávdiokaséta -e [au̯dijokaseta] ž (ȃ-ẹ̑)
priprava za snemanje zvoka s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: posneti na avdiokaseto; Podobno, kot je plošča CD z večjo kakovostjo in obstojnostjo nadomestila avdiokaseto, je bil standard DVD že od samega začetka zasnovan kot nov univerzalni nosilec videoposnetkov, ki bi nadomestil videokasete E ← nem. Audiokassette iz (↑)avdio... + (↑)kaséta
SSKJ
banjo tudi bendžo -a [béndžo] m (ẹ̑) ameriško glasbilo, podobno kitari: zvoki banja, mandoline in kitare
SSKJ
bár3 -a m (ȃ) bot. kulturna ali divja trava z debelim klasom, Setaria italica: papiga obira bar; nekdaj so bar uporabljali podobno kot proseno kašo
SSKJ
bàt in bát báta m (ȁ á; ȃ) 
  1. 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: tolkel je z batom po sekiri, dokler se grča ni razklala; zabijati kole z batom
    ♦     šport. palica za igranje biljarda
  2. 2. strojn. strojni del, ki se giblje v valju: bat se hitro premika / dvostranski bat ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo; enostranski bat ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo; gib bata
SSKJ
bazilísk -a m (ȋ) 
  1. 1. v orientalski mitologiji kači podobno bitje, ki ubija s pogledom: glava z očmi baziliska; gleda kot bazilisk
  2. 2. zool. tropski kuščar, ki živi v Srednji Ameriki, Basiliscus: bal se je gadov, baziliskov in druge golazni
  3. 3. v srednjem veku velik top: za napad niso imeli niti dovolj vojaštva niti baziliskov
SSKJ
bedánec -nca m (á) nar. gorenjsko, po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divji mož
SSKJ
bèt -à in -a [bət] m (ə̏ ȁ, ə̀) 
  1. 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: drvar je vzel s seboj sekiro in bet / uporniki so se oborožili z beti; neumen ko bet
  2. 2. peclju podoben del gobe: jurčki imajo bet in klobuk
    ●     enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno
SSKJ
betìč -íča [bət] m (ȉ í) manjšalnica od bet: tolči z betičem
♦ bot. klasu podobno socvetje na debeli mesnati osi
SSKJ
blazína -e ž (í) 
  1. 1. s perjem, žimo, volno napolnjena podloga za ležanje ali sedenje: pretresti, prezračiti blazine; posedati po blazinah; mehka blazina; gumijasta, pernata blazina; prevleke za blazine; kavč z zložljivo blazino / grelna blazina z električnim gretjem; napihniti ležalno blazino; vzglavna blazina za pod glavo; ležati na zračni blazini napolnjeni z zrakom
    ●     mn., star. spati na mehkih blazinah na postelji, udobno
  2. 2. kar je podobno blazini: podkožna blazina maščobe; cele blazine vresja
    ♦     grad. fundamentna blazina širok temelj pri neenakomerno nosilnih tleh; šport. telovadna blazina; teh. vozilo drsi na zračni blazini po zraku, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse
SSKJ
bláznost -i ž (á) duševna bolezen: neozdravljiva blaznost; napad blaznosti / verska, zasledovalna blaznost
// ekspr. kar je podobno duševni bolezni: saj to je blaznost, kar počneš
● do blaznosti razdražen zelo
SSKJ
bodálo -a s (á) nožu podobno orožje z rezilom na obeh straneh: nastaviti bodalo na prsi; vtakniti bodalo v nožnico; sunek z ostrim bodalom
SSKJ
bráda -e stil. -é ž, rod. mn. brád (á) 
  1. 1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi
  2. 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža
    // kot vzklik pri prerokovi bradi
  3. 3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu
    // žarg. gamsova brada gamsov čop
    ●     pog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
    ♦     agr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa
SSKJ
brandy tudi brendi -ja [brêndi in bréndi] m (ȇ; ẹ̑) gost. žganje iz vina in sadnih sokov, po okusu podobno konjaku: piti brandy; brandy s sodo
SSKJ
búzdovan -a m (ȗ) zlasti v turškem okolju, nekdaj kiju podobno leseno ali kovinsko orožje: vihteti buzdovan
Število zadetkov: 414