Fran > Jezikovna

Zanima me, ali pišemo npr. Trening fonološkega zavedanja pri učencih prvega razreda ali Trening fonološkega zavedanja za učence prvega razreda? Uporabimo pri učencih ali za učence?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Gre za dilemo, ali poenotiti naslove vojaških doktrin. Večina naslovov je navedena s predložno besedo za, nekaj jih je z o, drugi pa so izpeljani z rodilniško obliko. Primeri:

• za
  • Zavezniška združena doktrina za usklajevanje delovanja zračnih in pomorskih sil
  • Zavezniška združena doktrina za pomoč varnostnim silam
  • Zavezniška združena doktrina za vojaško inženirstvo
  • Zavezniška združena doktrina za vojaško policijo
  • Zavezniška združena medicinska doktrina za medicinsko evakuacijo
  • Zavezniška združena doktrina za logistiko
• rodilnik
  • Zavezniška združena doktrina meteorološke in oceanografske podpore združenim silam
  • Doktrina logistične podpore zavezniških zračnih sil
  • Zavezniška združena doktrina izvajanja operacij
  • Zavezniška združena doktrina celovite jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe
  • Zavezniška združena doktrina specialnega delovanja
  • Zavezniška združena doktrina reševanja izoliranega osebja v sovražnem okolju
• o
  • Združena Natova doktrina o varstvu okolja med vojaškimi dejavnostmi pod vodstvom Nata
  • Zavezniška združena doktrina o odstranjevanju eksplozivnih sredstev (EOD) v podporo operacijam
  • Zavezniška taktična doktrina o predpisani usposobljenosti za vojaško iskanje
  • Doktrina o zračnem transportu (ZT) in oskrbi z gorivom v zraku
  • Zavezniška združena doktrina o zaščiti sil
  • Združena zavezniška doktrina o vojaškem prispevku k humanitarni pomoči

Predlagate, da naslove poenotimo ali delamo še naprej po občutku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pri prevajanju smo s skupino kolegov prišli do naslednjega spoznanja:

Pridevnik pandemski je sicer v sprotnem slovarju in njegova raba je bolj razširjena, vendar je v SSKJ po drugi strani pridevnik epidemičen (ne pa epidemski). Poleg tega sta obliki na -ičen za oba pridevnika uporabljeni tudi v medicinskem slovarju. Zaradi poenotenja oblik v zvezi z epidemijo in pandemijo bi zato dali prednost pandemičen pred pandemski.

Kakšno je vaše stališče?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zelo me moti novo ime Ljubljanskega festivala, ki se glasi Ljubljana Festival. To je po mojem sicer laičnem mnenju (nisem jezikoslovec, tudi ne slovenist) popolnoma popačena raba imena - sklepam, da pod vplivom angleščine. Predhodno ime je bilo Festival Ljubljana, še prej, mislim da Ljubljanski festival. V slovenščino preneseno ime Ljubljana Festival nikakor ni opravičljivo z v angleščino prevedenim Ljubljana Festival (ki je v angleškem jeziku sprejemljivo).

Vem, da so se glede "poangleščenega" imena našega festivala že oglasili mnogi posamezniki, morda pa še en glas v podporo kritiki omenjenega imena ne bo škodoval.

Nam bližnji festival v Solnogradu niti slučajno v nemščini nima imena Salzburg Festival (kot ga sicer ima v angleškem prevodu), ampak Salzburger Festspiele (po slovensko bi morda rekli Salzburške praznične igre).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V naslovu omenjen glagol sem opazil pri dejavnosti, kjer si na mobilne naprave namestiš (naložiš) aplikacije. Ko je aplikacija nameščena, pa imaš možnost, da jo tudi odmestiš.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika tega glagola ni.

Kako je s tem glagolom? Ali je sploh ustrezen oziroma pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ali je covid kratica? Zakaj se sklanja po moški sklanjatvi, če označuje pojem ženskega spola (npr. EU)? Ali lahko sklanjamo tudi po ženski sklanjatvi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V rabi najdemo zapise: kulturno-umetniško društvo, kulturno umetniško društvo in kulturnoumetniško društvo. SP 2001 vsebuje zapis kulturno-umetniško (gibanje).

V vseh teh zapisih gre pravzaprav tudi za pomenske razlike, čeprav verjetno o tem ljudje, ki društvo ustanavljajo, niti ne razmišljajo; pa tudi sicer se sprašujem, koliko te odtenke pomenov dejansko zaznavamo. Kaj naj naredimo v teh primerih lektorjih? Pustimo preprosto ime zapisano tako, kot je društvo registrirano?

Pri zapisu kulturno umetniško društvo se sklanjajo vse sestavine, kajne? Torej: prišli so člani kulturnega umetniškega društva.

Pojavlja se mi tudi vprašanje pri samem pomenu besed kultura in umetnost. Dejansko je kultura nadpomenka, saj zajema tudi področje umetnosti. Ni v tem primeru najustrezneje zapisati umetniškokulturno društvo ali umetniško kulturno? Če je društvo registrirano kot kulturno umetniško, si zapisa seveda ne bi upala tako spreminjati, ker se mi ne zdi primerno. Ampak vseeno zastavljam to (hipotetično) vprašanje.