dòlistréiti -stèrem dov.
1. polomiti, odlomiti: Ete vêke vrêmen dolisztere dnesz AI 1876 P, br. 2, 1
2. porušiti, podreti: jaſz doli ſzterem eto zrokámi naprávleno czérkev KŠ 1771, 150
Zadetki iskanja
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Prekmurski
spádnoti spádnem dov.
1. pasti, zaradi izgube ravnotežja, premikanja po zraku priti kam: obá vjamo ſzpádneta KŠ 1771, 50; Teda zacsnete žraviti brigom: ſzpadnite na náſz KŠ 1771, 252; i csi bi ſzpádnola vSzobotto vu jamo [ovca] KŠ 1771, 38; ſzpadno ſzam molit pred nogé angyela KŠ 1771, 807; ſzpadno je medtejmtoga vu edno jamo KM 1790, 20; nyemi je goula szábla z-rouk szpádnila KOJ 1848, 15; Žveplenica je vu slamo spádnola BJ 1886, 9; Stero je pa vto dobro zemlou ſzpadnolo KŠ 1754, 27; názdrt ſzo sli i ſzpadnoli ſzo na zemlo KŠ 1771, 325
2. vreči se: Jaſz Ivan ſzpadno ſzem pred nogé nyegove KŠ 1754, 150; I ſzpadno je na obráſz pred nogé nyegove KŠ 1771, 229
3. podreti se, razpasti: i hi'za na hi'zo ſzpádne KŠ 1771, 207; Po vori je zidina Jerichova ſzpádnola KŠ 1771, 693
4. biti ubit v boju: i szpadnolo ji je eden dén tri dvajſzetijezero KŠ 1771, 509; ka je vnogo Franczúzov szpadnilo KOJ 1848, 120; Pri ednoj táksoj priliki je 1200 törkov szpadnolo AIP 1876, br. 1, 3
5. iziti se, končati se: ka bajajo lidjé, ka nyim vſze dobro ſzpádne KM 1790, 46; Jáko teško nam spádne se razločiti od onoga, koga smo radi meli BJ 1886, 27; Rávno je nyój v-pamet spadnolo keliko dobra so že nyój roditelje včinili BJ 1886, 12; pſzüvanya pſzüvajoucsi tebé ſzo na mé ſzpadnola KŠ 1771, 481
6. spadati, uvrstiti se: Po eto dácso ne szpádnejo: orszácske nyivnepoti AI 1875, br. 1, 5; Tak szo 'selezni i szalaszki Szlovenje tudi v Prvinovo der'sánye szpadnoli KOJ 1914, 99; nai od ſzvoiega pred-szé vzetyá vkrai ſzpadneio ABC 1725, A7b
7. priti v stanje, biti deležen stanja, kot ga določa samostalnik: I dejva vbremen ſzpádne BKM 1789, 6; Gdare je cslovek lacsen, vsze nyemi técsno szpádne KAJ 1870, 44; da je zacsuo neszrecso, vjocs szpadno AIP 1876, br. 11, 3; Anni je bole spadnolo to ménse jaboko KAJ 1870, 18; Záto v-dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nedaj nam v-grêhe ſzpádnoti BRM 1823, 2; mre'ze polecsene, csi vnyé ſzpádnem KŠ 1754, 177; Teda ponávlam 'zaloszti, I ſzpádnem vglobse blato BKM 1789, 14; Csi glih kris ſzpádne gouſzto krat na mene SM 1747, 78; Z-ſatanom vſzramouto ſzpádne KŠ 1754, 271; Da hüd’ ſzen na náſz ne ſzpádne KM 1783, 225; Razklácsi sze, doli sze vr'ze, i szpádne po szili nyegovoj vszáki nevolák TA 1848, 8; Da vpeklénſzki ogen ne ſzpádnemo KŠ 1754, 117; V vraj'ze mre'ze ne ſzpádnemo BKM 1789, 4; Naj vu dvojnoſzt potom ne ſzpádnemo SŠ 1796, 8; Ki pa ſcséjo obogatiti, ſzpádnejo vu ſzküsávanye KŠ 1771, 642; ár ovak na nász szpádnejo one kárajoucse recsi KOJ 1833, X; Vu neſzrecsi v dvojnoſzt ne ſzpadni KM 1790, 16; Naj jasz vu dvojnoszt ne ſzpádnem KŠ 1754, 255; gda ſze toga hudoga li záto ogiblemo, naj vkastigo ne ſzpádnemo KŠ 1754, 14; gda bi globoki ſzen na nyega ſzpadno KŠ 1771, 404; Vpekeo bi ſzpadno BKM 1789, 29; greiha volj, ſterie od greisnoga Ádama nanáz ſzpadno TF 1715, 19; ſzpadno je Düh ſzvéti na vſze KŠ 1771, 375; grejhov, csi je v-nike pred Krſztom ſzpadno KMK 1780, 58; Sz. Düjh je ſzpadno na vſze KM 1796, 123; Oh keliko ji je na ſzkvárjenye vekivecsno ſzpadnolo KM 1783, 5; Po prvom Ádami, Vſzi ſzmo vgrejh ſzpali BKM 1789, 104; zmiloſcse ſzte ſzpadnoli KŠ 1771, 567; ali ſzo pa ſz-tejla ſzlecseni prejk na vekivecsnoszt ſzpadnoli KM 1783, 103
spadnejóuči -a -e padajoč: vido ſzam Satana, liki bliſzkanyczo, znebéſz ſzpádnejoucsega KŠ 1771, 203
spadévši -a -e pripadajoč, ustrezen: Vu okroglini na edno leto szpadévsega pôva szrêdnya cêna sze vözracsuna AI 1875, br. 2, 3
spàdnovši -a -e ko je padel: i tak ſzpadnovſi na obráz molo bode Bogá KŠ 1771, 519; pren. na tou prekléto bloudnoſzt ſzpadnovsi po Simon Máguſi KŠ 1771, 725
spádnjeni -a -o
1. padel, moralno slab: Ár ſzem Vmrſzke grejhe ſzpádnyen BKM 1789, 191; ſzkvárjenye toga vu greih zpádnyenoga Csloveka SM 1747, 7; ſto ſze vidi tebi bli'zesnyi biti toga ſzpádnyenoga med razbojnike KŠ 1771, 205; Efe'zánczov meſzto ſzlu'zi od Jupitera ſzpádnyenoj Bogiczi Diáni KŠ 1771, 403; Tebi boidi Dika, kai ſzi ſze ti nad tim nevolnim ſzpádnyenim Cslovekom zopet ſzmiluval SM 1747, 51
2. zapadel: na dén nôvoga leta szpádnyeni sznêg hi'ze, vulice zbelim prtom pokrio AIP 1876, br. 1, 8
spádnjeni -a -o sam. padli: nad timi ſzpádnyenimi iſztina trdnoſzt KŠ 1771, 473
1. pasti, zaradi izgube ravnotežja, premikanja po zraku priti kam: obá vjamo ſzpádneta KŠ 1771, 50; Teda zacsnete žraviti brigom: ſzpadnite na náſz KŠ 1771, 252; i csi bi ſzpádnola vSzobotto vu jamo [ovca] KŠ 1771, 38; ſzpadno ſzam molit pred nogé angyela KŠ 1771, 807; ſzpadno je medtejmtoga vu edno jamo KM 1790, 20; nyemi je goula szábla z-rouk szpádnila KOJ 1848, 15; Žveplenica je vu slamo spádnola BJ 1886, 9; Stero je pa vto dobro zemlou ſzpadnolo KŠ 1754, 27; názdrt ſzo sli i ſzpadnoli ſzo na zemlo KŠ 1771, 325
2. vreči se: Jaſz Ivan ſzpadno ſzem pred nogé nyegove KŠ 1754, 150; I ſzpadno je na obráſz pred nogé nyegove KŠ 1771, 229
3. podreti se, razpasti: i hi'za na hi'zo ſzpádne KŠ 1771, 207; Po vori je zidina Jerichova ſzpádnola KŠ 1771, 693
4. biti ubit v boju: i szpadnolo ji je eden dén tri dvajſzetijezero KŠ 1771, 509; ka je vnogo Franczúzov szpadnilo KOJ 1848, 120; Pri ednoj táksoj priliki je 1200 törkov szpadnolo AIP 1876, br. 1, 3
5. iziti se, končati se: ka bajajo lidjé, ka nyim vſze dobro ſzpádne KM 1790, 46; Jáko teško nam spádne se razločiti od onoga, koga smo radi meli BJ 1886, 27; Rávno je nyój v-pamet spadnolo keliko dobra so že nyój roditelje včinili BJ 1886, 12; pſzüvanya pſzüvajoucsi tebé ſzo na mé ſzpadnola KŠ 1771, 481
6. spadati, uvrstiti se: Po eto dácso ne szpádnejo: orszácske nyivnepoti AI 1875, br. 1, 5; Tak szo 'selezni i szalaszki Szlovenje tudi v Prvinovo der'sánye szpadnoli KOJ 1914, 99; nai od ſzvoiega pred-szé vzetyá vkrai ſzpadneio ABC 1725, A7b
7. priti v stanje, biti deležen stanja, kot ga določa samostalnik: I dejva vbremen ſzpádne BKM 1789, 6; Gdare je cslovek lacsen, vsze nyemi técsno szpádne KAJ 1870, 44; da je zacsuo neszrecso, vjocs szpadno AIP 1876, br. 11, 3; Anni je bole spadnolo to ménse jaboko KAJ 1870, 18; Záto v-dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nedaj nam v-grêhe ſzpádnoti BRM 1823, 2; mre'ze polecsene, csi vnyé ſzpádnem KŠ 1754, 177; Teda ponávlam 'zaloszti, I ſzpádnem vglobse blato BKM 1789, 14; Csi glih kris ſzpádne gouſzto krat na mene SM 1747, 78; Z-ſatanom vſzramouto ſzpádne KŠ 1754, 271; Da hüd’ ſzen na náſz ne ſzpádne KM 1783, 225; Razklácsi sze, doli sze vr'ze, i szpádne po szili nyegovoj vszáki nevolák TA 1848, 8; Da vpeklénſzki ogen ne ſzpádnemo KŠ 1754, 117; V vraj'ze mre'ze ne ſzpádnemo BKM 1789, 4; Naj vu dvojnoſzt potom ne ſzpádnemo SŠ 1796, 8; Ki pa ſcséjo obogatiti, ſzpádnejo vu ſzküsávanye KŠ 1771, 642; ár ovak na nász szpádnejo one kárajoucse recsi KOJ 1833, X; Vu neſzrecsi v dvojnoſzt ne ſzpadni KM 1790, 16; Naj jasz vu dvojnoszt ne ſzpádnem KŠ 1754, 255; gda ſze toga hudoga li záto ogiblemo, naj vkastigo ne ſzpádnemo KŠ 1754, 14; gda bi globoki ſzen na nyega ſzpadno KŠ 1771, 404; Vpekeo bi ſzpadno BKM 1789, 29; greiha volj, ſterie od greisnoga Ádama nanáz ſzpadno TF 1715, 19; ſzpadno je Düh ſzvéti na vſze KŠ 1771, 375; grejhov, csi je v-nike pred Krſztom ſzpadno KMK 1780, 58; Sz. Düjh je ſzpadno na vſze KM 1796, 123; Oh keliko ji je na ſzkvárjenye vekivecsno ſzpadnolo KM 1783, 5; Po prvom Ádami, Vſzi ſzmo vgrejh ſzpali BKM 1789, 104; zmiloſcse ſzte ſzpadnoli KŠ 1771, 567; ali ſzo pa ſz-tejla ſzlecseni prejk na vekivecsnoszt ſzpadnoli KM 1783, 103
spadnejóuči -a -e padajoč: vido ſzam Satana, liki bliſzkanyczo, znebéſz ſzpádnejoucsega KŠ 1771, 203
spadévši -a -e pripadajoč, ustrezen: Vu okroglini na edno leto szpadévsega pôva szrêdnya cêna sze vözracsuna AI 1875, br. 2, 3
spàdnovši -a -e ko je padel: i tak ſzpadnovſi na obráz molo bode Bogá KŠ 1771, 519; pren. na tou prekléto bloudnoſzt ſzpadnovsi po Simon Máguſi KŠ 1771, 725
spádnjeni -a -o
1. padel, moralno slab: Ár ſzem Vmrſzke grejhe ſzpádnyen BKM 1789, 191; ſzkvárjenye toga vu greih zpádnyenoga Csloveka SM 1747, 7; ſto ſze vidi tebi bli'zesnyi biti toga ſzpádnyenoga med razbojnike KŠ 1771, 205; Efe'zánczov meſzto ſzlu'zi od Jupitera ſzpádnyenoj Bogiczi Diáni KŠ 1771, 403; Tebi boidi Dika, kai ſzi ſze ti nad tim nevolnim ſzpádnyenim Cslovekom zopet ſzmiluval SM 1747, 51
2. zapadel: na dén nôvoga leta szpádnyeni sznêg hi'ze, vulice zbelim prtom pokrio AIP 1876, br. 1, 8
spádnjeni -a -o sam. padli: nad timi ſzpádnyenimi iſztina trdnoſzt KŠ 1771, 473
Prekmurski
Prekmurski
podréjti se -derém se dov. podreti se, porušiti se: i pihali ſzo vötrovje, i ſzpadnoli ſzo konoj hi'zi, i nej ſze je podrla KŠ 1771, 23; hi'sa ſze je podrla KM 1796, 37; dulni; podrejti sze KOJ 1833, 154
podr̀ti -a -o podrt: potrejbno bilou podrte pécsi telikájse zemlou KM 1790, 68
podr̀ti -a -o podrt: potrejbno bilou podrte pécsi telikájse zemlou KM 1790, 68
Prekmurski
porǘšiti -im dov. porušiti, podreti: ha, ki porüſis czérkev i vu tréj dnévi jo gori poczimpras KŠ 1771, 153; pren.Vraj'zo obláſzt je porüso BKM 1789, 53
porǘšiti se -im se porušiti se: Gda ſzpádne tvoj nepriáteu i gda ſze porüsi KŠ 1754, 40; ſze ne nihá kamen na kamni, ki ſze ne porisí KŠ 1771, 79; Ali, znam, porüsi ſze BRM 1823, 207; Szvêt sze prvle porüsi, Kak düh moj KAJ 1848, 157; ne nihá ſze kamen na kamni, ſteri bi ſze ne porüſo KŠ 1771, 143; Ah kak hitro ſzem ſze porüso KŠ 1754, 242; i taki ſzo ſze varaske báſte doli porüsile KM 1796, 43
porǜšeni -a -o porušen, pokvarjen: Nyihov sztan je porüseni AIN 1876, 18; meſzto, Stero je naſzkori vu zemlé gibanyi jako porüſeno KŠ 1771, 601; pren. po opádnyenyi pa jáko porüseno páli vu Deſzétoj ſzvojoj zapouvidi vö dáo KŠ 1754, 6a
porǘšiti se -im se porušiti se: Gda ſzpádne tvoj nepriáteu i gda ſze porüsi KŠ 1754, 40; ſze ne nihá kamen na kamni, ki ſze ne porisí KŠ 1771, 79; Ali, znam, porüsi ſze BRM 1823, 207; Szvêt sze prvle porüsi, Kak düh moj KAJ 1848, 157; ne nihá ſze kamen na kamni, ſteri bi ſze ne porüſo KŠ 1771, 143; Ah kak hitro ſzem ſze porüso KŠ 1754, 242; i taki ſzo ſze varaske báſte doli porüsile KM 1796, 43
porǜšeni -a -o porušen, pokvarjen: Nyihov sztan je porüseni AIN 1876, 18; meſzto, Stero je naſzkori vu zemlé gibanyi jako porüſeno KŠ 1771, 601; pren. po opádnyenyi pa jáko porüseno páli vu Deſzétoj ſzvojoj zapouvidi vö dáo KŠ 1754, 6a
Prekmurski
presǘnoti se -em se dov. sesuti se, podreti se: ár csi je temel nê krepek, zlêhka ſze presüne hramba KAJ 1870, 74
presǘnovši se -a se -e se ko se je prenažrl: Té je zéto ſzpravo nyivo ſzte nepravicsnoſzti nájima i preſzünovſi ſze raſzpocso ſze je na ſzrejdi KŠ 1771, 343
presǘnovši se -a se -e se ko se je prenažrl: Té je zéto ſzpravo nyivo ſzte nepravicsnoſzti nájima i preſzünovſi ſze raſzpocso ſze je na ſzrejdi KŠ 1771, 343
Prekmurski
razmetàti -mèčem dov. razmetati, podreti: jaſz morem razmetati czérkev Bo'zo KŠ 1771, 91; razmecsem moje skegnye KŠ 1771, 91; razmecsem moje skegnye KŠ 1771, 212; ti razmecses czérkev KŠ 1771, 95; i ſteri mejou razmecse, vgriznega katsa KŠ 1754, 62; csi bom tá, ſtera ſzam razmetao, pá gori czimprao KŠ 1771, 560; pren. vejm cslovecsi potrdjeni teſtamentom niſcse ne razmecse KŠ 1771, 562; Razmetao szi závezek TA 1848, 74; tanácsnik je razmetao tanács Akitopela KM 1796, 63
Prekmurski
razrǘšiti -im dov. razrušiti, podreti: da szo ga Törci niti vzéti, nit nej razrüsiti mogli KOJ 1848, 98; Razrüsis vesz zid nyegov TA 1848, 74; Cérkve, klostre szporobili, po'sgáli razrüsili KOJ 1848, 8
Prekmurski
sporǜšiti -im dov. porušiti, podreti: ino bi dopüszto Cérkve i Klostre szporüsiti KOJ 1848, 19; denok szo sze oni prejk Dráve pritrli, da szporüsijo tiszto trdino zrinszkigrád zváno KOJ 1848, 95
sporǜšiti se -im se porušiti se: tiszti hram, vsterom je Béla I. szvoj kvartér meo, sze je szporüso KOJ 1848, 20
sporǜšivši -a -e ko je porušil: [Atila] ono [Oglej] vsze porüsivsi povr'se KOJ 1848, 4
sporǜšiti se -im se porušiti se: tiszti hram, vsterom je Béla I. szvoj kvartér meo, sze je szporüso KOJ 1848, 20
sporǜšivši -a -e ko je porušil: [Atila] ono [Oglej] vsze porüsivsi povr'se KOJ 1848, 4
Prekmurski
vkǜp podréjti se ~ -derém se dov. podreti se: i taki ſzo ſze varaske báſte okolivrat doli porüsile, i tak vküp poudrle KM 1796, 43
Prekmurski
Prekmurski
zrǘšiti -im dov. zrušiti, podreti: zrüſte eto czérkev KŠ 1771, 270; zrüste, zrüste vsze do grünta TA 1848, 112; pren. Csi gli zrüsi Têlo nase britka ſzmrt BRM 1823, 376
zrǜšeni -a -o porušen, podrt: pod bojnemi zrüseni králeszki büdinszki grád KOJ 1848, 111
zrǜšeni -a -o porušen, podrt: pod bojnemi zrüseni králeszki büdinszki grád KOJ 1848, 111
Število zadetkov: 12
Dostopnost