Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
podreti -derem dov. 1. podreti: medved je hotel proſtor timu S. Moshu ſturiti, satoraj plut podere 3. ed. ǀ De potreſſi vashe hishe podereio 3. mn., de ſaurashniki vam shkodio ǀ kaj sdaj tebi pomagaio tvoje mozhne roke, s'kateremi ſi bil hisho, inu ſtebre poderl del. ed. m ǀ kadar ſupet je v' Mestu shal, ſó en koſs poshtaine poderli del. mn. m 2. izdreti: Jeſt pak tudi hozhem Apolloni sobe potauzhi, inu podrejti nedol. podreti se podreti se: sid ſam od sebe ſe podere 3. ed. ǀ kar danas sisidaio, jutre ſe podere 3. ed. ǀ ſe uterga is hriba en kamenzhek ſam od ſebe ter sadene ta slabishi glid tiga pilda, kar ſe poderè 3. ed. ǀ hisha ſe je bila na nyh poderla del. ed. ž, de vſy ſo bili mertvi ǀ ſe je bal de bi hisha na njega ſe nepoderla +del. ed. ž ǀ po nozhi je vſe okuli padlu, inu ſe poderlu del. ed. s ǀ letu meſtu ſe je bilu poderlu del. ed. s, inu puſtu oſtalu
Svetokriški
posekati -am dov. posekati, tj. 1. s sekanjem podreti: Sikera te pravize Boshje je vshe perpraulena tebe nerodovito terto poſekat nedol. ǀ enu dreuu, kateru obeniga ſadu nima, ga poſejkaio 3. mn., inu v' ogin versheio ǀ zhe pak ſe nebo pobulshala, poſekajte vel. 2. mn. jo, inu v' ta vezhni paklenski ogin verſite jo ǀ kogà bò ta koſſa poſsekala del. ed. ž ǀ de bi vſe borshte, inu gosde poſekali del. mn. m, vkupaj snoſili, inu eno garmodo sakurili 2. usmrtiti z mečem: Lete je bil sapovedal Soldatom poſekat nedol. ǀ Poſtavimo de eden vudari, ali poſeka 3. ed. eniga purgarja ǀ prezi bi ga bil prebodil, inu poſekal del. ed. m ǀ Bliſi tiga meſta Neapulis je bil en hudobin zhlovik eniga Mladenizha s' imenam Dominicuſa posekal del. ed. m, veno glaboko shterno vergal
Svetokriški
posuti dov. posuti se podreti se, sesuti se: Holofernes bi bil poprei verval, de vſy hribi bodo ſe poſſuli del. mn. m, kakor de taiſto nuzh bo njemu glava odſekana s kamenjem posuti kamenjati: Stephan ſe pusti s'kamenjam poſsuti nedol. ǀ Jeremia Preroka ſo bily s'kamejnam poſsuli del. mn. m
Svetokriški
Svetokriški
razmetati -mečem dov. 1. podreti, porušiti: Kar vojska nekonzha, ty ſilini potreſsi paK hozheio Konzhati, inu resmetati nedol. ǀ ta hudobna poshreshnoſt Nabuzardam konzha tempel te dushe, inu resmezhe 3. ed. syd tiga teleſſa ǀ je bil poterl, inu resmetal del. ed. m na ner mozhneshi turne, inu mejſta 2. razmetati, zmetati: Antiochus Epifanes, kateri s' veliko teshavo je bil vkupai spravil veliku shlahtnih kamenou, inu perlnou, ter en dan je bil na ſreid Rimskiga plaza vſe mei folk resmetal del. ed. m
Svetokriški
razvaliti dov. podreti, porušiti: bodo tvoj ſaurashniki tebe, inu tvoje otroke ſtabo red oblegli, inu resvalili del. mn. m, de en kamen na drugem nebo oſtal (V, 239)
Svetokriški
razvreči -vržem dov. podreti, pokončati, razmetati: greh je en silni vehar Kateri is suoio napremagano mozhio is Korenino vunkaj sdere, inu resvershe 3. ed. drevu nashiga dobriga djajna (I/2, 14) Prim. pri Kastelec-Vorencu reẛvrézhi ‛demolire, disjectare, disjicere’.
Svetokriški
vreči vržem dov. vreči: Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta vezhni ogin vurezhi nedol. ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo urezhi nedol. ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi nedol., inu vtopiti ǀ katerimu je bil Gospud sapovedal roke, inu noge svesati, inu ga verezhi nedol. v'te unane temè ǀ noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij nedol. ǀ njega kakor eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi nedol. sturili ǀ kateri ſturj te lepe Mladenizhe nashe dushe v'to Babilonsko paklensko od vekoma gorèzho pezh vuèrezhi nedol. ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi nedol. malika Dagona ǀ Ta Mlajshi lok, inu ſtrelo od ſebe vershe 3. ed. ǀ prezei mezh prozh vershe 3. ed., s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti ǀ ſemla tu prekletu truplu vun vershe 3. ed. ǀ Gospud Bug ga prezei nevershe +3. ed. v' te paklenske temnize, ampak ima poterpleine ǀ naj ga vmorimo, inu v'eno jamo vershemo 1. mn. ǀ ga popadeio, inu v' morje versheio 3. mn. ǀ ga primejo, inu v'to gorezho apnenizo vershejo 3. mn. ǀ varshejo 3. mn. Kamen sa suojm blishnom, inu roko skrijejo ǀ varsi vel. 2. ed. vunkaj is tuojga serza pred ſpovednika vſe tuoje grehe ǀ verſite vel. 2. mn. letukaj vashe mrejshe ǀ Verſite vel. 2. mn. mresho na deſno roko ǀ varſite vel. 2. mn. v'ogijn quarte, nesramne buque, salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ versitega vel. 2. mn.+ v'te vunajnie temmè ǀ ozhij je bil na tajſto vergil del. ed. m krajl Abimelek ǀ de bi Shuelmaſter to shibo prozh vergil del. ed. m ǀ aku vaſs bode v'to paklensko jezho vergal del. ed. m ǀ kadar edn je bil njemu en koſſiz kruha vergel del. ed. m ǀ Dagona s' Altarja je doli vergla del. ed. ž ǀ n'en gnoi ſo ga bily vergli del. mn. m, kakor eno gnilo merho ǀ kakor ſo bili v' Imenu Boshim mreishe v' morje uergli del. mn. m ǀ ſoga v' apnenizo verglij del. mn. m vreči se 1. vreči se: Lahku zhlovek is ene ſtrehe ſe dol vershe 3. ed., ſam pak od ſebe bres pomozhi nesamore spet gori ſtopit ǀ ſe v' morje vershè 3. ed., ter je shal po vodi, kakor po Suhem ǀ de bi on prezei veno shterno ſe vergal del. ed. m ǀ ſe je bila s'kusi oknu vergla del. ed. ž, inu vubila ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih turnu ſe vergli, inu ubili, kakor pak de bi v' prepuvidi oſtali 2. biti podoben, imeti enake lastnosti: yh skusha aku ſe ſo po ozhetu vergli del. mn. m okoli vreči podreti, prevrniti, spraviti na tla: G: Bug ſapovej vejtrom, de imaio vkupai priti, inu taiſto hisho, v' kateri Iobavi otrozi ſe ſo goſtili okuli vurezhi nedol. ǀ jo okuli vershash 2. ed., de ſe v' blati te nezhiſtoſti uala ǀ vſe s'Tempelna vun ſtepe, inu miſe okuli verſhe 3. ed. ǀ prezej od vſih kraju ſvejta perlete, inu taiſto hisho okuli versheio 3. mn. ǀ s' ſamim pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil del. ed. m, inu premagal ǀ s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal del. ed. m ǀ Ceſsarjau peld s' ſtebra ſo bily okuli vergli del. mn. m, inu nadrobne koſse resbili ǀ kakor de bi ſtrele bile ſo bile Annania okuli vergle del. mn. ž, inu vbile
Število zadetkov: 8
Dostopnost