víski tudi whisky -ja [víski] m (ȋ)
žgana pijača iz žita: piti viski; pijan od viskija / pog.: dvojni viski dvojna navadna mera viskija; elipt. popiti dva viskija kozarca viskija / irski, kanadski, škotski viski; ječmenov, koruzni, rženi viski; viski s sodo; kozarec za viski nizek, proti vrhu razširjen kozarec brez podstavka
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
kúbičen1 -čna -o prid. (ú)
nanašajoč se na kubus: kubična gmota podstavka / kubična masovnost kraške hiše
nanašajoč se na kubus: kubična gmota podstavka / kubična masovnost kraške hiše
SSKJ²
kúbičnost -i ž (ú)
knjiž. lastnost, značilnost kúbičnega: kubičnost kamnitnega podstavka; poudaril je kubičnost predmetov / masivna kubičnost
knjiž. lastnost, značilnost kúbičnega: kubičnost kamnitnega podstavka; poudaril je kubičnost predmetov / masivna kubičnost
SSKJ²
zvrníti in zvŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: zvrniti kip s podstavka; zvrniti posodo; burja je zvrnila voz prevrnila
// z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: zgrabil ga je in zvrnil; zvrnili so ga v sneg / zvrnil ga je na tla / konj je zvrnil jezdeca s sebe
2. s spremembo lege, položaja posode narediti, da pride vsebina iz nje, na kaj: ohlajen narastek zvrnemo na krožnik; zvrniti tovor / ekspr. zvrniti kozarec vina izpiti
3. spraviti iz navadne, pokončne lege, položaja: ljubko je zvrnila glavo; zvrniti nazaj, vznak / pog. zvrnila si je nogo zvinila
4. v zvezi z na narediti, imeti koga drugega za povzročitelja, nosilca česa neugodnega, negativnega: zvrniti krivdo, odgovornost na druge; vse je zvrnila nanj
● ekspr. zvrniti čašo, kozarček izpiti brez oddiha; pog., ekspr. zvrniva vsak enega popijva kak kozarček pijače; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
1. narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: zvrniti kip s podstavka; zvrniti posodo; burja je zvrnila voz prevrnila
// z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: zgrabil ga je in zvrnil; zvrnili so ga v sneg / zvrnil ga je na tla / konj je zvrnil jezdeca s sebe
2. s spremembo lege, položaja posode narediti, da pride vsebina iz nje, na kaj: ohlajen narastek zvrnemo na krožnik; zvrniti tovor / ekspr. zvrniti kozarec vina izpiti
3. spraviti iz navadne, pokončne lege, položaja: ljubko je zvrnila glavo; zvrniti nazaj, vznak / pog. zvrnila si je nogo zvinila
4. v zvezi z na narediti, imeti koga drugega za povzročitelja, nosilca česa neugodnega, negativnega: zvrniti krivdo, odgovornost na druge; vse je zvrnila nanj
● ekspr. zvrniti čašo, kozarček izpiti brez oddiha; pog., ekspr. zvrniva vsak enega popijva kak kozarček pijače; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
- zvrníti se in zvŕniti se
priti iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spodrsnilo mu je, pa se je zvrnil; zvrniti se na posteljo, v travo; zvrnil se je po tleh kot snop
- zvŕnjen -a -o:
ob cesti leži zvrnjen voz; na pladenj zvrnjena potica
Število zadetkov: 4
Dostopnost