- 1. ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinski
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. publ. pomembno, drzno dejanje, ravnanje: tak podvig je zelo tvegan; pripraviti skupen podvig; pionirski podvig / metalcu je uspel sijajen športni podvig; vesoljski podvig / iron. njegovi planinski podvigi so predvsem izleti na bližnje hribe
// ekspr. dejanje, ravnanje sploh: ta podvig boš še obžaloval; privoščil si je nenavaden podvig / tatinski podvigi tatvine / znani so njegovi ljubezenski podvigi dogodivščine
2. knjiž. napredek, dvig: skrbeti za podvig znanosti in kulture
nanašajoč se na žurerje ali žuriranje: žurerski podvig; žurerski večer; žurerske navade; žurersko vzdušje; plošča je izrazito žurerska, besedila so pozitivna in vesela
Sprotni slovar slovenskega jezika
- iz športa potapljanje, pri katerem se potapljač potaplja z zadrževanjem diha, brez dihalnega aparata SINONIMI: potapljanje na dah, potapljanje na vdih, prosto potapljanje
- ki je tak kot pri epu, ima nekatere značilnosti dogajanja v epu, zlasti glede obsežnosti, pomembnosti, veličastnosti, junaštva
ePravopis – Slovenski pravopis
Slovenski pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovar slovenskih frazemov
do zádnjega trenútka, [edíni] svêtli trenútek, iméti svêtle trenútke, ne iméti mírnega trenútka, svêtli trenútki, véliki trenútek, zvézdni trenútek
dáti vsè od sêbe, déklica za vsè, držáti vsè v svôjih rôkah, ígra na vsè ali nìč, igráti na vsè ali nìč, iméti vsè v svôjih rôkah, íti na vsè ali nìč, metáti [vsè] na èn kùp, metáti [vsè] v èn kòš, metáti [vsè] v èn lônec, na vsè ali nìč, ponújati [kómu kàj] [vsè] na króžniku, postáviti vsè na glávo, prinášati [kómu kàj] [vsè] na króžniku, prinêsti [kómu kàj] [vsè] na króžniku, vréči vsè v èn kòš, [vsè] êna fíga, [êno] fígo, vsè je na glávi, zaigráti na vsè ali nìč
Slovenski etimološki slovar³
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Jezikovna svetovalnica
Kako ravnati pri zapisovanju tujih zemljepisnih imen, kadar obstajajo nasprotujoče si smernice za posamezne jezike iz katerih izhaja ime? Vprašanje se mi je porodilo ob objavljenem prevodu članka o gori z izvirnim zapisom Rysy na slovenski Wikipediji (https://sl.wikipedia.org/wiki/Rysy).
Goro si delita Poljska in Slovaška. V jezikih obeh držav je ime gore zapisano kot Rysy. Glede zapisovanja imen iz poljščine in slovaščine sta v Slovenskem pravopisu prisotni nasprotujoči si smernici glede zapisa črke ⟨y⟩.
Pri slovaščini črko ⟨y⟩ zamenjujemo z ⟨i⟩. V SP je podan tudi primer: Banská Bystrica – Bánska Bístrica. Tudi poljski trdi i, zapisan s črko ⟨y⟩ v slovenščini še najbolj ustreza i-ju in ga tako tudi izgovorimo. SP pravi, da lastna imena iz poljščine večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v poljščini, nekatera lastna imena pa so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
Pri konkretnem primeru velja omeniti še, da v delu Poljske, kamor sega gorovje Visoke Tatre, živi tudi slovaška manjšina.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »