Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
pogréšati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. čutiti odsotnost, manjkanje koga, česa: pogreša prijetno družbo; pogrešati iskrenost, toplino; v knjigi pogrešamo ilustracije; pogrešajo dobrega strokovnjaka / dobro mu je pri njih, ničesar ne pogreša
    // navadno s prislovnim določilom biti čustveno prizadet zaradi odsotnosti, manjkanja koga: otroci zelo pogrešajo mater / ko je odšel, ga je precej pogrešala
  2. 2. ugotavljati, opažati odsotnost, manjkanje koga, česa: že nekaj dni ga pogrešajo; nekaj članov posadke še pogrešajo / ali že dolgo pogrešaš dežnik
    pogréšan -a -o: iskati pogrešane predmete; sam.: prišteli so ga med pogrešane; bilo je veliko pogrešanih
SSKJ
brídek -dka -o stil. -ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ī) 
  1. 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi
    ●     star. bridka martra križ s podobo Kristusa
    // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota
  2. 2. star. oster: bridki meč; bridka sablja
  3. 3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila
    brídko stil. bridkó 
    1. 1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati
    2. 2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko
SSKJ
toplína -e ž (í) 
  1. 1. kar izraža topel, prijazen odnos: pogrešati, začutiti toplino; človeška toplina; čustvena toplina / s toplino opisovati koga
  2. 2. lastnost, značilnost toplega, prijaznega: toplina besed; toplina doma
  3. 3. star. toplota: blaga aprilska toplina
    ●     zastar. zjutraj so namerili toplino devet stopinj temperaturo
SSKJ
zabáva -e ž (ȃ) 
  1. 1. kar koga zabava: potrebni so počitka in zabave; iskati, pogrešati zabavo; poskrbeti za zabavo; različne oblike zabave; imeti psa za družbo in zabavo / lov mu je v največjo zabavo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: potovanje po naših cestah je sploh posebna zabava; to je bila zabava, ko so se po dolgih letih spet srečali
  2. 2. dogajanje, pri katerem se udeleženci zabavajo: po kosilu se je razvila sproščena zabava; nastopom je sledila prosta zabava / prijetno zabavo vam želim
  3. 3. družabna prireditev, namenjena zabavi: zabava se je končala; prirediti zabavo; hoditi na zabave, po zabavah; novoletna, pustna zabava; zabava na prostem / domača zabava privatna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom
  4. 4. v prislovni rabi, navadno v zvezi z v, za izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom: s slikanjem se ukvarja bolj za zabavo / vse jim je le v zabavo
SSKJ
kólcati -am stil. kólčem [u̯č] nedov. (ọ̄) 
  1. 1. sunkovito, navadno glasno izdihavati zrak iz želodca zaradi krčev v trebušni preponi: pogosto kolca in kašlja; s smiselnim osebkom v dajalniku: spet se mi kolca; fantu se je od strahu kolcalo; nav., elipt., ob kolcanju (kolca se mi), le kdo spet misli name
    // nizko govoriti, pripominjati: že dolgo kolcajo o tem, naredijo pa nič; nehaj kolcati
  2. 2. pog., z dajalnikom tožiti se po čem, pogrešati kaj: le malo počakaj, kmalu se ji bo kolcalo po domu / še danes se jim kolca po tistih časih ne morejo jih pozabiti, še si jih želijo
SSKJ
nèpogrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 
  1. 1. nav. ekspr. ki se ne da pogrešiti, pogrešati: to je nepogrešljiv pripomoček pri delu / na tem mestu je res nepogrešljiv / hodila je pokonci, z nepogrešljivim sončnikom v rokah
    ●     ekspr. svoje delo opravlja z nepogrešljivo natančnostjo zelo veliko
  2. 2. publ. pravilen, natančen: predvidevanje se je izkazalo za nepogrešljivo
    nèpogrešljívo prisl.: nepogrešljivo sklepati
SSKJ
gréšati -am nedov. (ẹ́) zastar. pogrešati: gmotnih sredstev za študije ni grešal
● star. ali pameti grešaš zakaj govoriš, ravnaš tako neumno
SSKJ
pogréšanje -a s (ẹ́) glagolnik od pogrešati: pogrešanje prijateljstva
SSKJ
pogrešljív -a -o prid. (ī í) ki se da pogrešiti, pogrešati: vse navedene dobrine so pogrešljive
Število zadetkov: 9