hlastáški -a -o; bolj ~ (á) poud. |požrešen; pohlepen|
hlastáškost -i ž, pojm. (á) poud. |požrešnost; pohlepnost|
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
hlastàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) poud. |požrešen; pohlepen|
hlastávost -i ž, pojm. (á) poud. |požrešnost; pohlepnost|
hlastávost -i ž, pojm. (á) poud. |požrešnost; pohlepnost|
SSKJ²
SSKJ²
izpulíti in izpúliti -im tudi spulíti in spúliti -im dov. (ī ú)
1. z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: izpuliti las, zob; izpuliti nit iz blaga; izpuliti rastlino s korenino vred / izpuliti ptici perje populiti; pren., ekspr. izpuliti pohlepnost iz srca
● pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj na videz nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo
// z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz česa sploh: komaj mu je izpulil nož iz rok; izpulila mu je roko, ki jo je držal; izpulil se mu je iz rok; pren., publ. na domačem terenu so jim izpulili zmago
2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem priti do česa: izpulil mu je zadnje evre / iz otrok so izpulili vso skrivnost
1. z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: izpuliti las, zob; izpuliti nit iz blaga; izpuliti rastlino s korenino vred / izpuliti ptici perje populiti; pren., ekspr. izpuliti pohlepnost iz srca
● pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj na videz nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo
// z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz česa sploh: komaj mu je izpulil nož iz rok; izpulila mu je roko, ki jo je držal; izpulil se mu je iz rok; pren., publ. na domačem terenu so jim izpulili zmago
2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem priti do česa: izpulil mu je zadnje evre / iz otrok so izpulili vso skrivnost
- izpúljen tudi spúljen -a -o:
izpuljen las, zob; izpuljeno perje
Prekmurski
paróvnost -i ž požrešnost, pohlepnost: ſzami ſzebé ſzo tá dáli hotlivoſzti, na delanye vſze necsiſztoucse vu parovnoſzti KŠ 1771, 581
Pravopis
pohlépen -pna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ človek; biti ~; pohlepen na kaj biti ~ ~ denar; pohlepen po čem biti ~ ~ bogastvu
pohlépnost -i ž, pojm. (ẹ́)
pohlépnost -i ž, pojm. (ẹ́)
SSKJ²
pohlépnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost pohlepnega: pohlepnost in zavistnost / razjeda ga pohlepnost po bogastvu / pohlepnost njegovega pogleda
lastnost, značilnost pohlepnega: pohlepnost in zavistnost / razjeda ga pohlepnost po bogastvu / pohlepnost njegovega pogleda
Celotno geslo
Sinonimni
pohlépnost -i ž
dejstvo, da kdo čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine
SINONIMI:
star. hlastežnost, ekspr. lakomnost, ekspr. lakotnost, ekspr. nenasitnost, slabš. pogoltnost, slabš. požrešnost, star. samogoltnost
Pleteršnik
SSKJ²
právdarstvo -a s (ȃ)
1. slabš. lastnost človeka, ki se (rad) toži, tožari: pohlepnost in pravdarstvo
2. star. odvetništvo: posvetil se je pravdarstvu
1. slabš. lastnost človeka, ki se (rad) toži, tožari: pohlepnost in pravdarstvo
2. star. odvetništvo: posvetil se je pravdarstvu
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
samogôltnost -i [samogou̯tnost] ž (ó)
star. lakomnost, pohlepnost: njegova samogoltnost in nevoščljivost presegata vse meje
● star. pijanstvo in samogoltnost požrešnost
star. lakomnost, pohlepnost: njegova samogoltnost in nevoščljivost presegata vse meje
● star. pijanstvo in samogoltnost požrešnost
SSKJ²
SSKJ²
uničeválnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost uničevalnega: človekova pohlepnost in uničevalnost / upreti se vojni uničevalnosti
lastnost, značilnost uničevalnega: človekova pohlepnost in uničevalnost / upreti se vojni uničevalnosti
Prekmurski
Pleteršnik
zasẹ́dati, -am, vb. impf. ad zasesti; 1) aufsitzen: konje z.; Hlapci (so) konje zasedali, Npes.-K.; (einen Platz) besetzen; z. sedeže; čebele panj zasedajo, Lašče-Levst. (M.); — pohlepnost zaseda srce, kajk.-Valj. (Rad); — 2) nachstellen: z. koga, Cig., kajk.-Valj. (Rad); neprijatelji me zasedajo, C.; (z. komu, Mur.).
SSKJ²
živálski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na živali: živalski organizem; živalska koža / živalska vrsta / živalski strup; živalska maščoba; živalsko lepilo / živalske bolezni / živalski ornament / uporabljati za koga živalska imena / živalski vrt / živalsko grobišče prostor za zakopavanje živalskih trupel
♦ astron. živalski krog dvanajst ozvezdij ob ekliptiki, katerih večina ima imena živali; biol. živalski mikroorganizmi; živalski plankton; živalska podvrsta, populacija; biol., kem. živalske beljakovine; farm. živalsko oglje oglje iz živalskih snovi; kem. živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah; lit. živalski ep; živalska pravljica, pripovedka
2. ekspr. ki izvira samo iz telesnosti, nagonov: živalski odnos do spolnosti / studili so se ji njegovi živalski nagoni
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: živalski strah pred smrtjo; živalska pohlepnost; živalsko sovraštvo do nasprotnikov / iz sobe je bilo slišati živalsko kričanje zelo glasno
1. nanašajoč se na živali: živalski organizem; živalska koža / živalska vrsta / živalski strup; živalska maščoba; živalsko lepilo / živalske bolezni / živalski ornament / uporabljati za koga živalska imena / živalski vrt / živalsko grobišče prostor za zakopavanje živalskih trupel
♦ astron. živalski krog dvanajst ozvezdij ob ekliptiki, katerih večina ima imena živali; biol. živalski mikroorganizmi; živalski plankton; živalska podvrsta, populacija; biol., kem. živalske beljakovine; farm. živalsko oglje oglje iz živalskih snovi; kem. živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah; lit. živalski ep; živalska pravljica, pripovedka
2. ekspr. ki izvira samo iz telesnosti, nagonov: živalski odnos do spolnosti / studili so se ji njegovi živalski nagoni
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: živalski strah pred smrtjo; živalska pohlepnost; živalsko sovraštvo do nasprotnikov / iz sobe je bilo slišati živalsko kričanje zelo glasno
- živálsko prisl.:
živalsko oblikovani uhlji; živalsko popadljiv; sam.: razkriti živalsko v človeku
Pravopis
živálski -a -o (ȃ) ~ vrt; zvezdosl. ~ krog; ~a koža; poud. ~a pohlepnost |velika|
živálsko -ega s, pojm. (ȃ) razkriti ~ v človeku
živálskost -i ž, pojm. (ȃ)
živálsko -ega s, pojm. (ȃ) razkriti ~ v človeku
živálskost -i ž, pojm. (ȃ)
Število zadetkov: 18
Dostopnost