Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža]
    1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec
      1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
      1.2. blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...
hóbi hóbija samostalnik moškega spola [hóbi]
    1. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: konjiček
    2. ekspresivno slabo, nespametno, nesmiselno ravnanje, delovanje, ki je tako pogosto, da se zdi običajno
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. hobby, prvotneje ‛guganje na lesenem konjičku’, prvotno ‛lesen konjiček, namenjen guganju’ - več ...
hribolázka hribolázke samostalnik ženskega spola [hriboláska]
    2. profesionalna cestna kolesarka, specializirana za vožnjo v klanec
ETIMOLOGIJA: hribolazec
kómodoški kómodoška kómodoško pridevnik [kómodoški]
STALNE ZVEZE: komodoški varan, komodoški zmaj
ETIMOLOGIJA: po indonezijskem otoku Komodo
konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək]
    1. navadno ekspresivno konj, zlasti manjši
    2. igrača, ki predstavlja konja; SINONIMI: konj
    3. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: hobi
    4. ekspresivno vozilo, zlasti avtomobil
    5. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič
STALNE ZVEZE: morski konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček
ETIMOLOGIJA: konjič
markácija markácije samostalnik ženskega spola [markácija]
    barvno znamenje za označevanje zlasti planinskih, pohodniških poti
STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija, zimska markacija
ETIMOLOGIJA: markirati
pártner pártnerja samostalnik moškega spola [pártner]
    1. oseba v odnosu do osebe, s katero je v ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem
      1.1. kdor ima s kom spolno razmerje
    2. ena od oseb v paru, ki je udeležen v določeni, zlasti športni aktivnosti
    3. oseba, ki s kom sodeluje na določenem področju
      3.2. iz biologije organizem, ki živi v povezavi z drugim organizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Partner in angl. partner iz stfrc. parçonier iz stfrc. parçon‛del, delež’ < lat. partītiō ‛razdelitev’, prvotno torej ‛déležnik’ - več ...
po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
pridévnik pridévnika samostalnik moškega spola [pridéu̯nik]
    1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku levi prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se ravna po spolu, sklonu in številu samostalnika, na katerega se nanaša, ter označuje lastnost, mero, vrsto ali svojino
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: kakovostni pridevnik, lastnostni pridevnik, svojilni pridevnik, vrstni pridevnik
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. (nomen) adiectīvum ‛pridevnik’ (iz adicere ‛pridevati, dajati zraven’, iz lat. ad ‛pri, k’+ iacere ‛vreči’) iz pridevati ‛dajati zraven, dodajati’ iz devati; pridevnik se v stavku navadno nahaja ob samostalniku - več ...
strugár strugárja samostalnik moškega spola [strugár]
    kdor se ukvarja s struženjem, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: strugati
teológinja teológinje samostalnik ženskega spola [teológinja]
    1. strokovnjakinja za teologijo
      1.1. študentka ali diplomantka teologije
ETIMOLOGIJA: teolog
varán varána samostalnik moškega spola [varán]
    večji kuščar s preklanim jezikom, krepkim, daljšim vratom in močnimi nogami s kremplji, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Varanus
STALNE ZVEZE: komodoški varan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Waran in frc. varan iz arab. waran

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
adresár -ja m (á)
seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju; gospodarski adresar; adresar mesta Ljubljane
SSKJ²
cíljen -jna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na cilj: večina vozil bi morala že priti na ciljne položaje; poiskati ciljno destinacijo; najti pot do ciljne točke / ciljni ukrepi; ciljno oglaševanje / ciljna publika, skupina; ciljno občinstvo / ciljno zdravilo, zdravljenje tarčno
 
šport. zmagovalec je dve sekundi pred drugimi pretrgal ciljni trak trak, razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; prvi preteči ciljno črto; ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem
SSKJ²
eruírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. poiskati, izslediti: eruirati podatke o pisatelju; eruirati storilca
SSKJ²
izvíren -rna -o prid., izvírnejši (ȋ)
1. ki ni odvisen od kakega vzora, predloge: izvirna domislica, misel, zamisel; izvirna interpretacija pesmi; poiskati izvirno rešitev problema; snov povesti je izvirna / izviren mislec, pesnik; prizadeva si, da bi bil izviren
// ki se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih: izviren človek / njegovo življenje je bilo precej izvirno / nosil je izvirno pokrivalo nenavadno
2. ki je v jeziku, v katerem ga je napisal avtor: izviren roman; izvirna literatura; izvirna proza; izvirno besedilo pesmi / prevod je narejen po izvirni angleški izdaji / predložiti izvirno listino izvirnik
3. prvoten, osnoven: izvirni pomen besede; izvirna kakovost surovin / vsi ti plesi niso izvirni pristni, pravi
4. nanašajoč se na izvir: izvirna voda / izvirni del reke
♦ 
ekon. izvirni dohodek dohodek, ki se ustvarja v proizvodnji; pravn. izvirni dokaz dokaz iz neposrednega vira; izvirna pravica pravica, pridobljena na novo, brez pravnega prednika; rel. izvirni greh greh, ki ga je po prvih starših podedovalo vse človeštvo
    izvírno prisl.:
    problem so rešili precej izvirno; v prireditvi je malo izvirno narodnega
    izvírni -a -o sam.:
    v tej metodi je nekaj izvirnega; nič izvirnega ni napisal; povedati kako izvirno
SSKJ²
katalóg -a m (ọ̑)
1. sistematični seznam knjig z določenimi podatki: izdelati, sestavljati katalog; poiskati signaturo knjige v katalogu; moderno urejeni katalogi; katalog knjižnice / prostori za katalog / pog. iti v katalog v oddelek za katalogizacijo
// s prilastkom seznam česa z določenimi podatki sploh: zvezdni katalog; katalog umetnin; katalog znamk; pren., publ. katalog človekovih pravic / katalog znanj ali katalog znanja sistematično urejen seznam zahtevanih znanj in spretnosti z določenega strokovnega področja kot podlaga za postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij
2. publikacija s seznamom določenih del in nekaterimi podatki: galerijski katalog; katalog s predgovorom
3. seznam vsega blaga proizvodne ali trgovske organizacije, opremljen s podatki o kvaliteti, s ceno in sliko: katalogi in prospekti / naročiti blago po katalogu
4. zastar. dnevnik, redovalnica: odprl je katalog in začel spraševati
♦ 
biblio. abecedni katalog; avtorski katalog narejen po abecedi avtorjev; listkovni katalog; stvarni katalog narejen po določenih vidikih glede na vsebino del; šol. katalog nekdaj uradna knjiga z osebnimi podatki učencev in podatki o njihovem uspehu, vedenju, šolanju
SSKJ²
kópula -e ž (ọ̑)
jezikosl. pomensko nepopolni glagol, navadno biti, kot del povedka; vez2poiskati kopule v stavku
// veznik: kopule: in, pa, ter
♦ 
filoz. beseda, ki potrjuje ali zanikuje odnos med osebkom in povedkom
SSKJ²
kràj1 krája m (ȁ á)
1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev; preimenovati kraje; v tem kraju je več let služboval; odročen kraj; ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni kraj kjer je kdo doma, kjer se je kdo rodil / navesti kraj bivanja / ekspr. ves kraj je bil na nogah vsi prebivalci kraja
// navadno s prilastkom ta del glede na določeno značilnost: ogled znamenitega romarskega kraja / znan letoviški, zdraviliški kraj; seznaniti se s problematiko turističnih krajev
2. večji ali manjši del zemeljske površine: spoznal je veliko krajev; ta kraj je zasedel okupator / kraji so prenaseljeni / s kmetijstvom se ukvarjajo v mnogih krajih / publ. nad naše kraje doteka hladen zrak / na nekaterih krajih je še sneg; ekspr. v vseh krajih je že bil povsod
// navadno s prilastkom ta del
a) glede na gospodarsko usmerjenost: znan industrijski kraj; vinorodni, žitorodni kraj / gospodarsko zelo pasiven, razvit kraj / kmetijski kraji v državi
b) z oslabljenim pomenom glede na geografsko značilnost: gorski, nižinski kraj; ni se mogel privaditi na ravninski kraj / te rastline uspevajo samo v južnih krajih
c) glede na podnebno značilnost: mrzel, senčen, sončen kraj; suh, vlažen kraj / te rastline uspevajo samo v toplih krajih
č) glede na kakovost tal: ilovnat, peščen kraj / močvirnati kraji
// v prislovni rabi, v zvezi z na izraža manjši del površine česa sploh: na enem kraju se madež še pozna; zofa je bila na več krajih raztrgana
3. navadno s prilastkom manjši del zemeljske površine sploh: poiskal je pripraven kraj in se skril; pokazal je kraj, kjer sta se srečala; težko dostopen kraj / zborni kraj je pred šolskim poslopjem; kraj (storitve) kaznivega dejanja; izpuščena sta bila čas in kraj dogajanja / ključe je spravil na varen kraj; na ta kraj bodo postavili spomenik; publ. priti na kraj nesreče; pren. sestanek ni primeren kraj za osebne obračune
// v prislovni rabi, v zvezi na kraju samem tam, kjer se kaj zgodi, je: storilca so prijeli na kraju samem; skupina je gradivo zbirala na kraju samem
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža največjo oddaljenost od
a) središča: potegnil ga je h kraju; čisto pri kraju je hodil / na obeh krajih so bili ljudje / stal je na, ob kraju (ceste)
b) izhodišča, začetka: prišel je do kraja (poti) / na kraju se soteska zoži / svetilka je na kraju mize / čisto na drugem kraju mesta / ekspr. na kraju svojih moči je bil
// nav. ekspr., v zvezi z do izraža visoko stopnjo: do kraja sem se naveličal; to je do kraja hudoben človek; do kraja nesrečen, onemogel / dognati kaj do kraja; do kraja se moramo zmeniti / vse je do kraja razčiščeno
5. s predlogom izraža
a) nastop dejanja; začetek: od kraja smo stanovali skupaj; od kraja se mu je čudno zdelo / začel je pripovedovati od kraja
b) približevanje prenehanju dejanja; konec1avgust je šel h kraju / nevarnost je pri kraju / na kraju se je vse dobro izteklo / star. prišel je pod kraj dneva proti večeru
6. nav. mn., star. krajevec, krajec: gledal ga je izpod širokih krajev; klobuk z navzdol zavihanimi kraji
7. prva leta po 1945 najnižja upravna enota: kraji in mesta
● 
ekspr. nikdar mu ne prideš do kraja ne da se prepričati; ekspr. delati, jesti vse od kraja izraža podkrepitev trditve; star. odriniti od kraja od brega; ekspr. z njim gre hitro h kraju umrl bo; ekspr. nisem še pri kraju še nisem končal; dati kaj v kraj vkraj; ekspr. na kraju svojih moči je je že skoraj brez moči; star. to je že v kraju pospravljeno, spravljeno; ekspr. zna postaviti stvari na pravi kraj zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; ekspr. na vse kraje se je videlo na vse strani; zelo zarasla kraja ceste robova; ekspr. niti na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. na kraj sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; konec ... kraj ekspr. to nima ne konca ne kraja nikoli se ne konča; ekspr. govoril je brez konca in kraja zelo dolgo; ekspr. prehodila sta ves svet od konca do kraja izraža podkrepitev trditve; ekspr. z vseh koncev in krajev so prihajali od povsod; ekspr. iskal sem te na vseh koncih in krajih na mnogih krajih, povsod; preg. strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni
♦ 
adm. namembni kraj v katerega je pošiljka namenjena; jezikosl. prislovno določilo kraja; pravn. izpolnitveni kraj v katerem se mora obveznost izpolniti; rel. sveti kraji; prim. skraja1
SSKJ²
logarítem -tma m (í)
mat. količina, ki jo določujeta numerus in logaritemska osnova: izračunati, poiskati logaritem / naravni ali Neperjev logaritem z osnovo e; navadni ali Briggsov logaritem z osnovo 10; karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma; osnova ali baza logaritma število, ki je osnova logaritemskega sistema
// mn., šol. žarg. logaritemske tablice, logaritmovnik: posodi mi logaritme
Število zadetkov: 211