Zadetki iskanja
Svetokriški
klagovati -ujem nedov. 1. tarnati, pritoževati se: Imà gvishnu urshoh iamrat, klagovati nedol., inu ſe toshit zhes ſvojo nesrezho ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati, inu klaguati nedol. ǀ Nemam tudi vrshoha Klaguvati nedol., Kakor Ieremias zhes tu Ieruſalemsku Mestu ǀ vſy vkupaj ſo pershli ſe jokati, inu klagovati namen. ǀ ſakaj taku milu klagujesh 2. ed. ǀ SaKj tedaj tuliKain Klaguiesh 2. ed. zhes te druge ǀ ti shalovash, inu klagviesh 2. ed. kadar eno kokush, eniga vola etc. Sgubish ǀ Se joka, inu klaguje 3. ed. nad tuojo shkodo ǀ Celli duor ſe preſtrashi, klaguie 3. ed., jamra, inu ioka ǀ en zhaſs klagvje 3. ed. ǀ My Klagujemo 1. mn., Angeli pak veſselu pojejo ǀ Oh aku vy Angely klaguiete 2. mn., videozh de ta folk ſvojmu dobrutlivimu Krajlu ſo nehvaleshni ǀ otrozy klaguieio 3. mn., matere shalveio ǀ shaloſtni hodio, inu klaguiejo 3. mn. ǀ shalujeio, klagujeio, inu iamraio 3. mn. ǀ Satorai shiher bom Klagoval del. ed. m s'S. Chryſostomam ǀ Nad leto neuſmilenoſtio ſe nemorem sdershati, de bi neklagoval +del. ed. m s' Amoſam Prerokam ǀ nyh mati Rebecca je klagovala del. ed. ž, ter djala de bi bilu bulſhi de bi nihdar yh ne bila spozhela ǀ ty vboſi ludje, ſo milu klagovali del. mn. m, inu zagovali ǀ pres konza bote klaguvali del. mn. m; Aubè, Aubè, Aubè, pomagajte, pomagajte ǀ najde na ſreidi Tempelna sedejti eno companio shenskih pershon, katere ſe ſo jokale, inu klagovale del. mn. ž na vus glaſs, nad truplam tiga lubiga, inu lepiga Adonida 2. obžalovati: S. Paulus ta je bil en pravi Ioger Boshy, kateri reve, inu nadluge ſvojga blishniga je klagval del. ed. m, kakor de bi njega lastne bile Denominativ iz izposojenke iz nem. Klage ‛tarnanje, tožba’; → klogovati
Prekmurski
med predl.
I. s tož.
1. za izražanje usmerjenosti: Niſtero je pa ſzpadnolo med trnye KŠ 1771, 42; da ſzo Bo'zo ſz. rejcs med pogane neſzli KŠ 1771, A5b; Boug dáj med nyiva lübéznoſzt SIZ 1807, 6; ki sze med pleve mejsa, ga szvinye pojejo KOJ 1845, 6
2. za izražanje razdeljevanja: Niti zti ſzedem lejbov krüha med ſtirijezero razdeljenoga KŠ 1771, 53
3. za izražanje pripadnosti: On náſz med te odebráne notr vzeme KŠ 1754, 126; po gorivzétji nezbrojenih szlovenskih rejcsih med szvoje KOJ 1848, 8
II. z or.
1. za izražanje položaja: ino neiga med nami ſteribi dobro cſinio TF 1715, 19; kaiſzeje med vſzeim Boſim ſztvorjenyoum nei mogla ani edna naiti TF 1715, 41; nai tak razsté tvoi ország med nami doklem mi vszi ktebi pridemo ABC 1725, A7a; ino je med nami gori poſztavo reics, toga zmirjeinya SM 1747, 16; I kacsa je csalarneiſa bila med vſzeimi polſzkimi ſztvármi SM 1747, 5; Med ſtirami je on náj prednyejſi Evangyeliſta KŠ 1771, 2 (B1b)
2. za izražanje pripadnosti: niti je nej dáno drügo imé pod nébov med lidmi, vſterom bi ſze mi mogli zvelicsati KŠ 1754, 2b; poſztavo je je na ſzrejdi med nyimi KŠ 1771, 58
3. za izražanje medsebojnega odnosa: Liki ſzvéczi med ſzebov obcſino májo KŠ 1754, 137; Oni ſzo ſze pa ſtükali med ſzobom govorécsi KŠ 1771, 53; To zmo'znoſzt nyegovo Szká'ze nyega delo Med ſzvêta národmi BRM 1823, 101; Goszpodüj med nepriátelmi tvojimi TA 1848, 93; Med poszlavci najsztarêsi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1; gda vu Kri'sanyi vſzáko med tejmi Bo'sánſzkimi Perſonami imenüje KMK 1780, 8
4. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: ki ſze zdai med ſitkom ino ſzmertiom vertj (boji) SM 1747, 63; Med Bo'zov szlü'zbov BRM 1823, 1
I. s tož.
1. za izražanje usmerjenosti: Niſtero je pa ſzpadnolo med trnye KŠ 1771, 42; da ſzo Bo'zo ſz. rejcs med pogane neſzli KŠ 1771, A5b; Boug dáj med nyiva lübéznoſzt SIZ 1807, 6; ki sze med pleve mejsa, ga szvinye pojejo KOJ 1845, 6
2. za izražanje razdeljevanja: Niti zti ſzedem lejbov krüha med ſtirijezero razdeljenoga KŠ 1771, 53
3. za izražanje pripadnosti: On náſz med te odebráne notr vzeme KŠ 1754, 126; po gorivzétji nezbrojenih szlovenskih rejcsih med szvoje KOJ 1848, 8
II. z or.
1. za izražanje položaja: ino neiga med nami ſteribi dobro cſinio TF 1715, 19; kaiſzeje med vſzeim Boſim ſztvorjenyoum nei mogla ani edna naiti TF 1715, 41; nai tak razsté tvoi ország med nami doklem mi vszi ktebi pridemo ABC 1725, A7a; ino je med nami gori poſztavo reics, toga zmirjeinya SM 1747, 16; I kacsa je csalarneiſa bila med vſzeimi polſzkimi ſztvármi SM 1747, 5; Med ſtirami je on náj prednyejſi Evangyeliſta KŠ 1771, 2 (B1b)
2. za izražanje pripadnosti: niti je nej dáno drügo imé pod nébov med lidmi, vſterom bi ſze mi mogli zvelicsati KŠ 1754, 2b; poſztavo je je na ſzrejdi med nyimi KŠ 1771, 58
3. za izražanje medsebojnega odnosa: Liki ſzvéczi med ſzebov obcſino májo KŠ 1754, 137; Oni ſzo ſze pa ſtükali med ſzobom govorécsi KŠ 1771, 53; To zmo'znoſzt nyegovo Szká'ze nyega delo Med ſzvêta národmi BRM 1823, 101; Goszpodüj med nepriátelmi tvojimi TA 1848, 93; Med poszlavci najsztarêsi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1; gda vu Kri'sanyi vſzáko med tejmi Bo'sánſzkimi Perſonami imenüje KMK 1780, 8
4. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: ki ſze zdai med ſitkom ino ſzmertiom vertj (boji) SM 1747, 63; Med Bo'zov szlü'zbov BRM 1823, 1
Prekmurski
méjšati -am nedov. mešati: od Galileánczov, ſteri krv je pilátus mejſao 'znyihovimi áldovmi KŠ 1771, 215; pren. niti ne mejſamo rejcs Bo'zo KŠ 1771, 534; Ki sze med pleve mejsa, ga szviné pojejo KOJ 1845, 6
méjšavši se -a se -e se vmešavajoč se: Niſcse vám naj ne zadejva mejſavſi ſze vtiſzta, ſtera je nej vido KŠ 1771, 607
méjšavši se -a se -e se vmešavajoč se: Niſcse vám naj ne zadejva mejſavſi ſze vtiſzta, ſtera je nej vido KŠ 1771, 607
Pleteršnik
pẹ́ti, pójem, vb. impf. singen; peta maša, das Hochamt; peta igra = opera, V.-Cig.; takrat so mi ptičke pele = damals gieng es mir gut, Levst. (Rok.): šiba novo mašo poje = wo Zucht ist, da ist Ehre; — hvalo komu p., jemanden lobpreisen; ure p., die Stunden abrufen, Cig.; petelin poje (kräht); matica poje, der Bienenweisel tutet, Cig.; čiriček poje, die Weingrille zirpt; tönen: zvon, struna, trobenta poje, orgle pojo; sodi po kleti pojejo = die Fässer sind leer, Pjk. (Črt.), Levst. (Zb. sp.); po ušesih mi poje, die Ohren gellen mir, Cig.; kar vi pravite, lepo poje (klingt schön), V.-Cig.; zmerom je pela, immer hieß es, UčT.; lauten, Jan.; tako poje pismo, GBrda; šiba bo pela, es wird Ruthenschläge geben; palica naj poje, Jurč.; zdaj poje v gozdu sekira, LjZv.; — kosa veselo poje (= reže), Zv.; — huda mu je pela, es gieng ihm schlecht; slaba ti bo pela, es soll dir übel bekommen; — besingen: p. Matjaže, Kranjic lepoto, Preš.; (pẹ̑jem, Npes.-Vraz, Danj. [Posv. p.]).
Svetokriški
peti1 pojem nedov. peti: druge tize vuzhe pejti nedol. ſvoje mlade tizhize ǀ Mojſter sazhne te perve Note pejti nedol. ǀ sazhne taisto neſramno peiſsem peiti nedol. ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu S. Masho pejti namen. ǀ labut, kateri prèd ſvoio ſmertio taku slatku poje 3. ed., de vſe reſveſseli ǀ ona pak to ſtaro pejſsim poye 3. ed. ǀ Neshliſhite, KoKu lepu od veſsela poije 3. ed. ǀ lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete 2. mn. ǀ skuſi godio, orglaio, trobentaio, zitraio, piskaio, inu pojò 3. mn. ǀ Sheninu Nebeſkimu poiò 3. mn. ǀ hualo, inu zhast ſvojmu ſtuarniku poiejo 3. mn. ǀ Angeli pak veſselu pojejo 3. mn. ǀ od veſſejla vukaio, inu pojó 3. mn. ǀ kaj hudiga morio pomeniti te tize na oknah, dokler po vſyh meſtah my vidimo de tize na oknah ſe vidio, inu poyè 3. mn. ǀ Vprasha Muſikonte Henricus, ſakaj nepoieio +3. mn. ǀ taisto hudizhavo pejſsim je pejl del. ed. m ǀ je peil del. ed. m kakor ta belli labut pred ſmertio ǀ de bi ob taiſti uri taiſto shaloſtno peiſſim s' Jobam nepeil +del. ed. m ǀ v'tem G: Bug poshle eno tizhizo, katera ſilnu slatku je pejla del. ed. ž ǀ na vus glaſs ſo kakor dua Angelza zhast G: Bogu peila del. dv. m ǀ en dan ſò v' Chori pejli del. mn. m to lepo molitvo ǀ ſte klezhali, molili, zhaſt, inu hualo peili del. mn. m Odresheniku Nashimu Chriſtuſu Jesusu ǀ zhaſt, inu hualo na vus glaſs ſo, ijm pèlij del. mn. m ǀ vſy vkupaj ſo Zhast, inu hualo peyli del. mn. m nyh Krajlizi ǀ zhast, inu hualo toistom ſo pely del. mn. m ǀ Ierusalemske Dekilze ſo tebi na pruti shle, inu pejle del. mn. ž ǀ zhibele ſo peile del. mn. ž v' taiſtem pani
Prekmurski
plèva -e ž pleva: Ali nei ſzo tak ti hüdi, nego ſzo kako pleva, stero veter raznoſzi SM 1747, 92; pleve pa ze'zgé zognyom nevgáſſenim KŠ 1771, 174; ki sze med pleve mejsa, ga szvinyé pojejo KOJ 1845, 6; nego szo kak pleve, stere vöter raztori TA 1848,, 3
Prekmurski
pojèsti -jéjm dov. pojesti: i erja nyihova pojej meſzou vaſe KŠ 1771, 752; Doszta sztvári pojê drüge sztvaré szvojega szpôla KAJ 1870, 10; ali ga ti mládi orlj pojejjo KŠ 1754, 32; ki sze med pleve mejsa, ga szvinyé pojejo KOJ 1845, 6; ſtero vinicske ſzo oni pojeli KŠ 1754, 4a; pren. pobo'znoſzt hi'ze tvoje me je pojejla KŠ 1771, 269
Prekmurski
prípovest -i ž
1. povest, pripovedka: Za duplisnov piknyov, csi naimre kákse lucsko govorejnye, ali pripoveszt, i.t.v. naszledüje KOJ 1833, 10; Prilike, i pripoveszti KAJ 1870, 173
2. rek, pregovor: Edna vogerszka pripoveszt eto právi AI 1875, br. 1, 4; biti pripoveszt “ki sze med pleve mejsa, ga szvinyé pojejo” KOJ 1845, 6
1. povest, pripovedka: Za duplisnov piknyov, csi naimre kákse lucsko govorejnye, ali pripoveszt, i.t.v. naszledüje KOJ 1833, 10; Prilike, i pripoveszti KAJ 1870, 173
2. rek, pregovor: Edna vogerszka pripoveszt eto právi AI 1875, br. 1, 4; biti pripoveszt “ki sze med pleve mejsa, ga szvinyé pojejo” KOJ 1845, 6
Pleteršnik
sẹjáti, -sẹ̑jem, vb. impf. 1) säen; gosto, redko s.; pšenico po ledu s. = sich vergeblich bemühen, Cig.; — prepir s. med ljudi; — denar s., mit dem Gelde wüsten, Cig.; — bolezen s., eine Krankheit durch Ansteckung verbreiten, Cig.; — 2) mit dem Sieb reinigen, sieben, reitern; moko s.; s. phano rudo, das gepochte Erz rädern (mont.), Cig.; — 3) kolo, voz seje, das Rad, der Wagen gleitet oder wackelt hin und her, Dol.; — praes. sẹ̑jam, Mik., ogr.-Valj. (Rad); škrjančku pojejo otroci: Sej, sej, sejaj sejaj! Pjk. (Črt.); Veter veja, s snegom seja, Npes.-Vraz.
Prekmurski
svìnja -e ž svinja: ſze je povrno .. i ta zeprána ſzvinya vu kalis blata KŠ 1771, 721; vol in szvinya szo nüclivi hi'zni sztvári AIN 1876, 8; ki sze med pleve mejsa, ga szvinyé pojejo KOJ 1845, 6; Od Gergezenuski vragometni i ſzviny nyihovi KŠ 1771, 24; niti ne mecste d'zünd'ze vaſe pred ſzvinyé KŠ 1771, 21; Bole ſzo oni lübili ſzvoje ſzvinyé KM 1796, 99
Svetokriški
veselo prisl. veselo, vedro: Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu Ozhetu, inu Paſteriu opravit ǀ Sholnier veſſelu, inu ſerzhnu gre na vojsko ǀ je veſſelu, frishnu, bres palze teku ǀ lon ſturj de zhlovek velike teshave preneſſe, inu veſſelu preſtoy ǀ Angeli pak veſselu pojejo
Število zadetkov: 11
Dostopnost