Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Tolkala
pók na obróč -a -- -- m
Tolkala
pók na pálico -a -- -- m
Pleteršnik
pǫ̑knja, f. 1) der Sprung, die Ritze, C.; — 2) = pok, der Knall, Jan.
Smučanje
pòk snegá póka -- m
Tolkala
po ópni in obróču -- -- -- --
Svetokriški
popokati -am dov. popokati: Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi, ali pok de obrozhi popokaio 3. mn. (I/2, 108)
Celotno geslo Etimološki
pọ̑t2 -a in potȗ m
SSKJ²
prápòk -póka in prápók -a m (ȃ-ȍ ȃ-ọ́; ȃ-ọ̑)
eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje, veliki pok: znanstveniki še vedno ne vedo, zakaj je prišlo do prapoka; ideje, teorije o prapoku / model prapoka
Geografija
prápòk -óka m
Prekmurski
prásk -a m pok: naj k-ednomi gvisnomi vrêmeni zhamricsom na edno skér vdári i z-tém sze prászk zgodi AIP 1876, br. 1, 8
Celotno geslo Etimološki
práskati -am nedov.
SSKJ²
pùf2 medm. (ȕ)
1. posnema močen pok: puf, puf, se slišijo streli / potegne pištolo, puf, in pade mrtev na tla
2. posnema puhanje: lokomotiva se začne premikati: puf, puf, puf
SSKJ²
pùmf in púmf medm. (ȕ; ȗ)
posnema močen pok, glas pri udarcu, padcu: pomeril je s puško in, pumf, sprožil / pumf, je telebnil po tleh
Tolkala
púška pókalica -e -e ž
SSKJ²
razbúriti -im dov. (ū ȗ)
1. povzročiti stanje velike vznemirjenosti: odločitev bo ljudi razburila; pok konja razburi; zelo razburiti / publ. novica je razburila duhove; ekspr. to mu je razburilo kri / film mu je razburil domišljijo razvnel
// povzročiti nezadovoljstvo, ogorčenost: pristranska kritika, krivica jih je razburila
2. knjiž. narediti razgibano, valovito: veter je razburil morsko gladino; proti večeru se je morje razburilo
    razbúriti se 
    začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: bolnik se ne sme razburiti; če se razburi, mu lahko škoduje; ekspr. za vsako malenkost se razburi; hitro se razburiti
    // izraziti nezadovoljstvo, ogorčenost: razburiti se zaradi slabega gospodarjenja; razburil se je nad sinovimi neuspehi; glasno, javno se razburiti / tega ne bom poslušal, se je razburil
    razbúrjen -a -o:
    razburjen človek; spregovoril je z razburjenim glasom; bil je tako razburjen, da ni mogel zaspati; razburjena je prišla domov; prisl.: razburjeno govoriti, oditi
Pravopis
razbúriti -im dov. razbúrjen -a; razbúrjenje (ú ȗ; ȗ) koga/kaj Krivica ga ~i; Pok ~i konja
razbúriti se -im se (ú ȗ; ȗ) Bolnik se ne sme razburiti; razburiti se nad kom/čim ~ ~ ~ slabim blagom
SSKJ²
rézek -zka -o prid., rézkejši (ẹ́)
1. močen, visok, neprijetno zveneč: rezek glas, pok; rezek smeh, žvižg; rezek žvenket stekla
2. nav. ekspr. ki se pojavlja
a) v visoki stopnji, močni obliki: rezek okus, vonj; rezka barva; rezka bolečina / rezek mraz hud; rezek zrak ki vzbuja občutek hudega mraza
b) v zelo izraziti obliki: rezka sprememba; rezko nasprotje
3. ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: po značaju je odkrit in včasih rezek; postati rezek / biti rezek v govorjenju
// ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost: rezek humor; rezek odgovor
    rézko prisl.:
    rezko se zasmejati, zažvižgati; telefon rezko zvoni
SSKJ²
samokrés in samokrès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
knjiž. pištola, revolver: za pasom je nosil samokres; streljati s samokresom; pok samokresa / grozil mu je s samokresom da ga bo ustrelil
SSKJ²
sílen2 -lna -o prid., sílnejši (ȋ) nav. ekspr.
1. ki ima veliko silo: silen udarec, vihar / on je silen človek; bil je mlad in silen
// ki z videzom, velikostjo kaže
a) da ima veliko silo: voz vlečeta silna konja / silna čeljust
b) da prenese, vzdrži veliko silo: silne korenine, veje
2. ki se kaže, pojavlja v zelo visoki stopnji: silen pok; silna svetloba / silna bolečina, lakota, ljubezen
● star. tod so vladali silni vladarji mogočni; star. zbrala se je silna množica zelo velika
    sílno prisl.:
    silno delati, kričati; silno je počilo; on je silno velik; bila je silno zaljubljena; sam.: strah pred nečim silnim
SSKJ²
silovít -a -o prid., silovítejši (ȋ)
1. ki ima zelo veliko silo: silovit udarec ga je podrl na tla / silovit vojaški napad
// ekspr. ki v odnosu do koga uporablja silo, nasilje: siloviti ljudje; ne bodi tako silovit
2. ekspr. ki se kaže, pojavlja v zelo veliki stopnji: silovit pok / silovit strah; silovito čustvo
    silovíto prisl.:
    silovito je počilo; bil mu je silovito hvaležen
Število zadetkov: 108