Zadetki iskanja
1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeleževati se začetka česa: zamujati pouk, sestanke; vsak dan zamuja predavanja
// zaradi prepoznega prihoda kam ne udeleževati se česa: pogosto zamuja prvo dejanje predstave
// zaradi prepoznega prihoda kam ne dobivati več česa kje: redno zamujati prvi jutranji vlak
2. nepreh. prihajati kam pozneje, kot je določeno: čeprav je stanoval blizu šole, je zamujal; ves teden zamujati po pol ure / letalo, vlak zamuja ima zamudo
3. nepreh. začenjati se, nastopati pozneje, kot se predvideva, pričakuje: letos zima zamuja; žetev precej zamuja / publ. gradnja podhoda zamuja poteka počasneje, kot je predvideno; se še ni začela, kot je bilo določeno
4. ne delati česa, ne začenjati delati česa v času, kot se predvideva, pričakuje: gradbeno podjetje zamuja z deli; ne bi smeli zamujati s škropljenjem / zamujati roke / zamujati s knjigo napisati, izdati jo pozneje, kot se predvideva, pričakuje
5. ekspr. ne doživljati, ne delati tega, kar bi lahko v določenem času: vse življenje je zamujal
// ne izrabljati, ne izkoriščati: zamujati priložnost za uveljavitev / gostje ne zamujajo lepih sprehodov po parku hodijo na lepe sprehode po parku
6. s svojo prisotnostjo, početjem ovirati koga pri njegovem delu; muditi: pride na obisk in nas zamuja; kaj ga zamujaš s temi zadevami
- zamújati se
1. ostajati, zadrževati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: povabili so ga, naj ostane, a se ni maral zamujati
// ostajati, zadrževati se kje: kdo bi hodil tako daleč in se zamujal kdove koliko časa
2. v zvezi s s, z porabljati za koga ali kaj daljši čas, kot se predvideva, pričakuje: premalo časa imajo, da bi se zamujali s podrobnostmi; imam dosti dela, ne utegnem se zamujati z vami
- zamujajóč -a -e:
redno zamujajoč avtobus, je nehal kupovati mesečno vozovnico
1. zaradi počasnejšega gibanja ostajati za določeno razdaljo za kom: otrok je utrujen, zato zaostaja; še izgubili se boste, preveč zaostajate / bolna žival zaostaja za čredo; zaostajati za skupino
2. ostajati v čem za drugimi glede na povprečno, pričakovano stopnjo: zaostajati v rasti, teži; duševno, razvojno zaostajati
3. biti po vrednosti, kakovosti za čim: prevod ne zaostaja za izvirnikom / publ. po številu avtomobilov zaostajajo za sosednjimi državami imajo jih manj kot v sosednjih državah
4. ne delati česa ob dogovorjenem času ali delati kaj glede na dogovorjeni čas prepozno: zaostajati z izpolnitvijo pogodbe; zaostajati z delom, s plačilom za pol leta
● publ. razvoj trgovske mornarice je začel zaostajati se upočasnjevati, se zmanjševati; ura zaostaja kaže manj, kot je v resnici; star. časopisi so zaostajali z novicami niso bili na tekočem
- zaostajajóč -a -e:
zaostajajoča vozila
1. zaradi počasnejšega gibanja ostati za določeno razdaljo za kom: pohiti, da ne boš zaostal; zaostati pol kilometra / nekateri ptiči so zaostali za jato
2. ostati v čem za drugimi glede na povprečno, pričakovano stopnjo: zaostati v rasti; duševno zaostati / zaostati v kulturi, razvoju
3. ne narediti česa ob dogovorjenem času ali narediti kaj glede na dogovorjeni čas prepozno: zaostati z obnovo gradu; zaostati s plačilom / zaostati z obrokom posojila
4. ne izdelati: zaostal je v petem razredu; večkrat je že zaostal / zaostati iz matematike biti ocenjen negativno
● ta ura večkrat zaostane začne kazati manj, kot je v resnici
- zaostàl -ála -o:
v rasti zaostal otrok;
slovesno, pred pričami medsebojno si obljubiti poroko: pol leta pred poroko sta se zaročila / zaročil se je s šefovo hčerjo
- zaročèn -êna -o:
zaročeno dekle; bila sta zaročena en mesec
1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: legel je in zaspal; mačka se je zvila v klobčič in zaspala; za pol ure lahko še zaspiš; zaspati na straži, med vožnjo; globoko, mirno, trdno zaspati; ekspr. sladko zaspati; skrbi mu niso dale zaspati; ne more zaspati; zaspal je kot čok, polh trdno; zaspal je kot top, kot ubit zelo trdno / ekspr. vas je že zaspala / knjiž., z notranjim predmetom zaspati mirno spanje
2. speč se zadržati kje predolgo: zgodaj me zbudi, da ne bom zaspal; zamudil je službo, ker je zaspal / zaspati vlak zaradi predolgega spanja zamuditi
3. ekspr. prenehati se v polni meri dogajati, se razvijati: delo je zaspalo; reforma je po prvih uspehih zaspala / revija je kmalu zaspala prenehala izhajati
// prenehati biti navzoč, dejaven: hrepenenje v srcu je zaspalo; sovraštvo je zaspalo
4. evfem., navadno s prislovnim določilom umreti: za večno, za vedno zaspati / v krščanskem okolju:, vznes. zaspati v Gospodu; zaspati v miru; v osmrtnicah po dolgi bolezni je zaspal naš oče
5. z dajalnikom, v zvezi z noga, roka postati manj občutljiv, mravljinčast zaradi dalj časa trajajočega pritiska: od dolgega sedenja so mu zaspale noge; roka ji je zaspala
- zaspál -a -o:
razorožiti zaspale vojake; mencati zaspalo roko;
1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno: zastaviti cesto z ovirami / zastavil je izhod s svojim telesom / stopil je predenj in mu zastavil pot
// s postavitvijo česa napolniti, porabiti prostor: zastaviti mizo s posodo; zastaviti sobo s starim pohištvom
// zastar. zasesti: zastaviti trdnjavo z močno posadko / vplivna mesta so zastavili s svojimi somišljeniki
2. s postavitvijo česa kaj obdati, obkoliti: žerjavico so zgrebli na kup in jo zastavili z opekami / avtomobil so mu na parkirišču popolnoma zastavili / zastavili so ga s svojimi telesi
// s postavitvijo česa za čim to utrditi: zaprl je vrata in jih zastavil s skrinjo
3. namestiti kaj kam v ustreznem položaju zlasti za začetek dela: zastavil je plug in pognal konje; zastaviti sveder, veslo / zastaviti violino pod brado dati / trdno zastaviti nogo postaviti, opreti
// nar. gorenjsko namestiti kam, od koder napreduje pri paši: zastaviti ovce proti vrhu; trop je tako zastavil, da ni delal škode / zastaviti ovce na pašo, v pašo pustiti, dati pasti
4. nav. ekspr. narediti začetni, temeljni del pri izdelavi česa: košaro sam splete, le zastaviti je ne zna; izbral je doge in zastavil sod / zastaviti novo brazdo
// narediti, ustvariti prva, osnovna dela v kaki dejavnosti: zastavili so več del, končali pa nobenega; sin je nadaljeval, kar je zastavil oče / novo cesto so zastavili spomladi začeli graditi; ko bo topleje, bodo zastavili hišo začeli zidati; moški glas je zastavil pesem začel peti / nepreh.: žetev se je že začela, kdaj boste pa pri vas zastavili začeli žeti; po kosilu so malo počivali, nato pa so spet zastavili začeli delati; nekaj časa je bil v službi, potem pa je zastavil na svoje začel delati kot samostojen obrtnik, podjetnik
// narediti, pognati to, iz česar se razvije cvet, sad: trta je zastavila grozde; sadno drevje je spomladi dobro zastavilo
5. s prislovnim določilom dati vsebino, obseg kaki dejavnosti, kot jo izraža določilo: januarja so v podjetju dobro zastavili; kmetovanje je treba zastaviti drugače; moderno zastaviti vzgojno delo / narobe je zastavil pogovor
6. nar. na začetku dela določiti površino, na kateri kaka dejavnost poteka: žanjice so zastavile pol njive; kosci so na dolgo zastavili
7. seznaniti koga s čim, pričakujoč odgovor, rešitev: zastaviti komu uganko, vprašanje / v tem delu je zastavil več problemov
// seznaniti koga s čim, kar mora narediti, doseči: zastaviti komu nalogo; zastaviti si cilj
8. star. zaustaviti, prestreči: zastaviti vodni curek; drevo je zastavilo plaz / kašelj ji je zastavil besedo
● ekspr. ni vedel, kako naj zastavi besedo, da bo prav kako naj reče; ekspr. odkašljal se je in znova zastavil besedo začel govoriti; ekspr. uspešno je zastavil pero začel pisateljevati; nar. zastavil je proti vrhu začel iti; knjiž. sam dež, kakor se je na začetku tedna zastavilo začelo
- zastávljen -a -o:
pravilno zastavljena akcija; dokončati zastavljena dela; z vozovi zastavljeno dvorišče; odgovoriti na zastavljeno vprašanje
1. z bojem spraviti kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv: zavzeti bunker, utrdbo; to ozemlje so zavzeli skoraj brez boja / v naskoku, z naskokom zavzeti
2. priti na kak prostor z namenom pridobiti si ga za uresničenje svojih ciljev, opravljanje kake dejavnosti: uporniki so zavzeli tako dobre položaje, da se jim nihče ni mogel približati; zavzeti strateško pomembne točke
// priti na kak prostor z namenom živeti, obstajati na njem: prvotni prebivalci so zavzeli višje predele; Slovani so zavzeli velik del Evrope / ta vrsta gamsa je zavzela skoraj vse Alpe
// priti na kak prostor z določenim namenom sploh: igralec je zavzel svoje mesto; prosil je sodelavca, če za nekaj časa zavzame njegovo mesto pri stroju prevzame / šport. žarg. tekači so zavzeli startni položaj so se postavili v startni položaj
♦ mat. funkcija zavzame vrednost dobi, doseže
3. začeti obstajati kje: gozd je zavzel že vso planjavo / publ.: mirovno gibanje je zavzelo velik obseg; uporništvo je zavzelo nove oblike dobilo
4. s svojim obsegom, razsežnostjo porabiti del razpoložljivega prostora: ta omara zavzame preveliko površino; pol stene so zavzele knjižne police / glavna povest zavzame četrt knjige
5. s prislovnim določilom, navadno v zvezi z mesto priti v kakem sistemu, kaki razporeditvi v položaj, kot ga izraža določilo: ta umetnik je zavzel osrednje mesto med slovenskimi slikarji; delničarji lahko zavzamejo odločilno mesto v upravi podjetja
// publ. dobiti, zasesti: v svoji karieri je zavzel precej pomembnih položajev v državnih službah
6. publ. imeti, izraziti: kakšno mnenje, stališče boš zavzel / do njihovega dela je zavzel zelo kritičen odnos je bil zelo kritičen
7. knjiž. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti občudovanje; prevzeti: njegova klavirska igra je poslušalce zavzela; njene oči so ga čisto zavzele
● publ. ti opravki so me vsega zavzeli so me zelo zaposlili; so mi vzeli veliko časa; zastar. zavzelo ga je vprašanje o smislu življenja začel je intenzivno premišljevati o smislu življenja; publ. zavzeti tuja tržišča začeti prodajati svoje izdelke na tujih tržiščih; ekspr. po več poskusih so alpinisti zavzeli vrh gore stopili, prišli na vrh gore; zastar. zbral je okrog sebe mlade ustvarjalce in jih zavzel za pisanje navdušil
- zavzéti se
1. priti v stanje velike duševne pripravljenosti, volje, zanimanja za ukvarjanje s čim, uresničitev česa: če se zavzame, lahko vse naredi; zelo se je zavzel in pridobil veliko novih naročnikov; ekspr. osebno sta se zavzela, da bi vse potekalo v redu / ekspr. trdno se je zavzel, da ne bo nikogar izdal odločil
2. v zvezi z za pokazati, izraziti voljo, hotenje, da se kaj doseže, uresniči: zna se zavzeti za svoje cilje, ideje; zavzel se je za uprizarjanje del mladih dramatikov / publ. v razpravi so se poslanci zavzeli za spremembo zakona izrekli
// z izražanjem volje, hotenja poskusiti doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: zavzeti se za brezposelne; zavzeti se za koga pri oblasteh / knjiž. po smrti staršev so se za otroke zavzeli sorodniki začeli skrbeti
3. knjiž. čustveno pozitivno odzvati se: vedno se zavzame, če zasliši njen glas; ob tem prizoru so se vsi zavzeli / ob novici se je tako zavzel, da se je kar tresel vznemiril, razburil / zelo so se zavzeli, ko so videli, da je stanovanje prazno se začudili
// odzvati se na kaj, odgovoriti tako, kot nakazuje sobesedilo: ali veste, kako se je to zgodilo? Kako, se je zavzel; ta komedija je precej dolgočasna. Ni res, se je zavzela
- zavzét -a -o
1. deležnik od zavzeti: zavzeta trdnjava; zavzeto ozemlje; v razpravi zavzeta stališča
● publ. preveč je zavzeta sama s seboj se ukvarja sama s seboj
2. v povedni rabi, v zvezi z za ki si z veliko vnemo, požrtvovalnostjo prizadeva za kaj: zelo je zavzet za delo z mladino; ves je zavzet za pravico
3. knjiž. prevzet: otrok je zavzet stal pred sliko; vsa zavzeta ga je gledala
4. knjiž. zelo prizadeven, navdušen: zavzet govorec; zavzet pristaš kake ideje / iron. ni preveč zavzet za delo ne dela rad
// ki izraža veliko prizadevnost, navdušenje: zavzete besede; zavzeto razlaganje; prisl.: zavzeto delati; zavzeto pripovedovati
1. spreminjati se v led: voda v koritu zmrzuje
// ob spreminjanju vode v kaki snovi v led postajati trd: sneg, zemlja zmrzuje
2. zaradi mraza se uničevati: zelje na polju je zmrzovalo
3. brezoseb., ekspr. postajati zelo hladno, mrzlo: zunaj že zmrzuje; nocoj bo zmrzovalo
4. ekspr. postajati zelo mrzel, otrpel: kljub prestopanju so stražarju noge zmrzovale
5. pog. prihajati v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze: ob vstavljenem ključku prenosnik neprestano zmrzuje; po dobrem mesecu uporabe je računalnik začel zmrzovati
6. ekspr. dalj časa čutiti hud mraz: vzemi si šal, da ne boš zmrzoval; že pol ure zmrzujem pred vrati
- zmrzujóč -a -e:
lačni in zmrzujoči vojaki
1. denarni dodatek, ki ga zlasti ob uspešnem poslovanju podjetja, ustanove ob koncu leta v enakem znesku prejme vsak zaposleni: dobiti, prejeti božičnico; izplačilo božičnice; plača, regres in božičnica / ekspr. simbolična božičnica
2. prireditev z božičnim glasbenim in literarnim programom, ki poteka v cerkvi pol ure pred polnočnico: pred polnočnico so mladi naše župnije pripravili božičnico
3. nekdaj božična prireditev z obdarovanjem: pripravljati božičnico; božičnica za otroke iz predmestja / dobil je od doma paket z božičnico
film., v zvezi dolgometražni film film, ki je dolg več kot 1.800 m in traja približno uro in pol: podelili so nagrado za najboljši dolgometražni film
bot., v zvezi drevcasta vrba do pol metra visok alpski grmič s širokimi, spodaj modrikastimi listi, Salix arbuscula:
izraža povečanje ali zmanjšanje za dve enoti in pol: dvainpolkrat več
biblio. knjiga, ki sestoji iz tiskovnih pol, razdeljenih na dvaintrideset listov: zbirka starih dvaintrideseterk
1. biblio. knjiga, ki sestoji iz tiskovnih pol, razdeljenih na dvanajst listov: knjižnica ima tudi nekaj dvanajsterk
2. nav. mn., alp. dereza z dvanajstimi konicami: navezal si je dvanajsterke
izraža povečanje ali zmanjšanje za eno enoto in pol: enainpolkrat več
1. biblio. knjiga, ki sestoji iz enkrat preganjenih tiskovnih pol: folianti ne gredo v knjižno polico / format folianta
2. nav. ekspr. velika starinska rokopisna ali tiskana knjiga: vse dneve in noči je brskal po zaprašenih foliantih; debeli, v usnje vezani folianti
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 10
- 11
- 12
- 13
- 14
- 15
- Naslednja »