- 2. iz medicine večja vdolbina v telesu ali delu telesa
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. na koncu hleba ali štruce odrezan, odlomljen kos kruha
- 2. skrajni, končni del česa
- 2.1. koničasti podaljšek česa, zlasti oblačila
- 2.2. navadno v množini spodnji, navadno navzven obrnjeni del klobuka
- 4. iz zoologije zadnji sekalec konja
ETIMOLOGIJA: iz ↑kraj v pomenu ‛konec, skrajni rob’
- 1. odrasla samica goveda
- 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
- 1. ekspresivno krava
- 2. podoba, predmet, ki predstavlja kravo
FRAZEOLOGIJA: Najprej štalca, potem pa kravca.
ETIMOLOGIJA: ↑krava
- navadno v množini ploščat ovalen pripomoček za hojo po snegu, ki zaradi večje površine preprečuje ugrezanje
- 1. ki je v zvezi s krškopoljskim prašičem
- 1.1. ki je iz mesa krškopoljskega prašiča, vsebuje meso krškopoljskega prašiča kot hrano, jed
ETIMOLOGIJA: po dolini Krško polje
- 1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice
- 1.1. temu podoben pripomoček za česanje, nego telesa
- 1. spodnji del rokava z gumbi, navadno pri srajci, bluzi
- 1.1. stisnjen del oblačila ali modni dodatek, navadno v obliki traku
- 2. kar kaj tesno obdaja, ovija, navadno za oporo, zaščito pred zunanjimi vplivi
- 3. del naprave za merjenje krvnega tlaka, ki se ovije okrog nadlahti
- 4. skupina mišic in njihovih kit v ramenskem sklepu, ki nadlahtnico povezuje z lopatico; SINONIMI: iz anatomije rotatorna manšeta
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Manschette iz frc. manchette, iz manche ‛rokav’ - več ...
- barvno znamenje za označevanje zlasti planinskih, pohodniških poti
ETIMOLOGIJA: ↑markirati
- 1. užitna, spomladi rastoča votla goba s svetlo rjavim podolgovatim klobukom, ki spominja na satje; primerjaj lat. Morchella esculenta; SINONIMI: iz biologije užitni smrček
- 1.1. ta goba kot hrana, jed
- 2. votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini klobuka; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: iz biologije smrček
- 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo
- 1.1. plod te rastline kot hrana, jed
- 2. navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje
- 3. manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...
- 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
- 1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
- 2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
- ki povzroča neugodje, trpljenje in navadno zahteva veliko napora, časa
- miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol; primerjaj lat. Chiroptera
ETIMOLOGIJA: = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. netopýr < pslov. *netopyr̕ь, iz ide.*neku̯t‑‛večer, noč’ + *(s)per‑ ‛leteti’ - več ...
- pingvinu podobna vodna ptica, ki živi na obalah severnih morij; primerjaj lat. Alcidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. njȏrka, iz njòriti ‛potapljati se’, nar. različice od nòriti
- 1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
- 2. odzvati se na klic, poziv
- 3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
- 4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
- 5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
- 6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se
- 1. zdravilna rastlina z oranžnimi ali rumenimi cvetovi, suličastimi listi in dlakavim steblom; primerjaj lat. Calendula officinalis; SINONIMI: iz botanike vrtni ognjič
- 1.1. cvetovi te rastline; SINONIMI: vrtni ognjič
- 1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: ↑ogenj
- 1. enostransko, protipravno zasesti ozemlje tuje države, navadno z vojsko
- 2. ekspresivno biti, zadrževati se kje, navadno v večjem številu, in s tem onemogočati uporabo komu drugemu
- 3. ekspresivno biti neprestano, prekomerno navzoč v mislih, zaznavah, dejavnostih
- 1. ki je v zvezi z opicami 1.
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: ↑opica
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 70
- Naslednja »