Fran > SSKJ

1. 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke
   // na vrčih so vrezane različne figure liki
   ♦ geom. geometrična figura geometrični lik
2. 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi
   ● slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi
   // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure
3. 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure
4. 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure
   // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro
5. 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije
6. 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura
7. 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. sistematična razdelitev leta na dneve, tedne in mesece: pomanjkljivosti obstoječega koledarja
   ♦ astr. gregorijanski koledar ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; julijanski koledar ki ga je vpeljal Julij Cezar
2. 2. list, več listov (papirja) z razdelitvijo leta na dneve, tedne in mesece, navadno s podatki o luninih menah, praznikih: obesiti koledar na steno; zapisati podatek na koledar / namizni, stenski, žepni koledar; stoletni koledar s podatki za najmanj sto let
   // knjiga, ki vsebuje poleg koledarskih podatkov še praktično poučne in literarne sestavke: prebirati koledar; marsikaj zanimivega je v tem koledarju / Izseljenski koledar ki ga izdaja Izseljenska matica Slovenije; koledar Prešernove družbe
3. 3. publ., navadno s prilastkom razpored, red: pripravili so natančen koledar tekmovanj v zimski sezoni / izdelati koledar cvetenja medovitih rastlin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. mučiti in usmrtiti s pribijanjem, vezanjem na križ: križati upornike / bičati in križati Kristusa
2. 2. nedov., rel. z gibom roke ali predmeta delati križ(e): križati otroke; starec se je začel pobožno križati / ekspr. kar križa se od groze
3. 3. biti speljan, voditi, navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: na tem mestu cesta križa reko; poti se križata
   // nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino križa mnogo cest
4. 4. navadno z dajalnikom gibati, premikati se, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: ladja jim je križala pot / redko pešec križa cesto prečka; pren., ekspr. ne križaj mu poti
   ● ekspr. ta človek mu križa načrte, račune deluje tako, da se ne morejo (popolnoma) uresničiti
5. 5. polagati kaj križem: kmetice so druga za drugo križale roke na prsih
   // ekspr. bojevati se z meči, sabljami: divje sta križala meče
6. 6. biol. medsebojno oplojevati živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: križati sadno drevje; križati osla in konja / križati osla s kobilo

krížati se 
1. 1. pojavljati se kot nasprotje drugega: vprašanje proizvodnje se križa s potrebami trga / njune koristi se križajo / na tem področju se križajo interesi, vplivi
2. 2. biti drug poleg drugega v določenem času pri nasprotni smeri gibanja: vlaka sta se križala na postaji / telegram in pismo sta se križala

križajóč -a -e: križajoči se interesi; ozke, križajoče se ulice

krížan -a -o: križani Kristus / kot vzklik križana gora, je to mogoče; sam.: rel. Križani (Jezus) Kristus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. s prilastkom kar je navadno brez reda združeno v obliko polkrogle: gnojni kupi; iz kupa knjig je vzel najnovejšo izdajo; brskal je po kupu pepela, smeti; velik kup slame; kupi zemlje / z oslabljenim pomenom: znašel se je pred kupom razvalin; zaril se je v kup sena in zaspal
   // določena količina kake snovi, predmetov: zložiti kaj v kupe; knjige, zložene v treh kupih
   // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: kup bankovcev je vzel s seboj; pred njim je ležal kup časopisov; dobil je cel kup pisem / zbral je kup dokazov; kup novic, vprašanj; imam še kup opravkov / pri hiši je kup žensk; kup deklet se je zbralo okrog njega
2. 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, v izraža, da se kaj navadno brez reda združuje v obliki polkrogle: nametati kaj na kup; dračje je nosil, spravljal na kup / seno je že na kupu / ekspr. v kupih se dviguje para
   // ekspr. izraža, da je kaj drugo poleg drugega: še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi / ima veliko denarja na kupu / star. vse je prišlo na (en) kup naenkrat
   // mn., ekspr. izraža veliko količino, množino: takega blaga je na kupe; zasluži na kupe denarja
   ● zna grabiti na kup kopičiti, večati si premoženje; vse grmi na kup se podira, propada; ekspr. denar mu kar leti na kup ga na lahek način zasluži; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada; star. vse v (en) kup ti je vseeno; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. prostor, v katerem je peč manjše centralne kurjave: poleg kleti je bila še kurilnica
2. 2. žel. stavba, v kateri se pripravi parna lokomotiva za vožnjo: delavci v kurilnici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kvalificírati se šport.  z zmago v tekmovanju priti v višje ali končno tekmovanje: celotna ekipa se je kvalificirala v finale

kvalificíran -a -o: bil je kvalificiran za telesno delo / kvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna poleg osnovnošolske še nižja strokovna ali poklicna izobrazba
♦ soc. kvalificirana večina glasov pri volitvah več kot dvotretjinska večina glasov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. glagolnik od lizati: lizanje bonbonov / sinu je samo podala roko, lizanja ni marala / težko so prenašali njegovo lizanje predstojniku
2. 2. nar. krma, ki je živina ne grize, ampak samo liže: kadar je vol dosti vozil, so mu pokladali poleg sena tudi lizanje
   // kuhinjska sol, stisnjena v kamen, s katero se dopolnjuje krmljenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. ki poteka brez sodelovanja volje, zavesti: kmalu se je delu tako privadil, da so postali njegovi gibi čisto mehanični; mehanično ponavljanje
   // ki ne temelji na vsebini: mehanično prenašanje zakonov biologije na področje umetnosti / samostalnikom, ki poimenujejo stvari, določamo spol po mehaničnem načelu po končnici; mehanično razumevanje partijskih navodil je škodljivo in nemarksistično
2. 2. povzročen, nastal s pritiskom, gibanjem: mehanični dražljaji / mehanično čiščenje obleke z drgnjenjem, krtačenjem, praskanjem
   // mehanične poškodbe poškodbe zaradi udarca, vboda, padca; mehanična zaščita zaščita pred udarci, vbodi, padci
3. 3. teh. ki deluje samo ob uporabi sile mišic ali stroja: dleto, klešče, nož in druge mehanične priprave / mehanični globinomer
   // ki deluje na osnovi prenašanja gibalne, zaviralne sile z vzvodi, drogovi, vzmetmi: mehanične priprave / mehanični brzinomer; mehanična lopata priprava z žico, ki jo v eno smer vleče elektromotor, za premeščanje, spravljanje sipkega materiala na kup; mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka; mehanične statve strojne statve; mehanična stiskalnica; mehanična tehnologija mehanska tehnologija; mehanična zavora
4. 4. v zvezi mehanični servis, mehanična delavnica servis, delavnica, v kateri se popravljajo ali izdelujejo stroji, tehnične priprave: poleg nove bencinske črpalke so odprli tudi mehanični servis; vajenec v mehanični delavnici
5. 5. raba peša nanašajoč se na gibanje in mirovanje teles ter na sile, ki to povzročajo; mehanski: trdnost, prožnost in druge mehanične lastnosti
   ♦ filoz. mehanični materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga svet z zakoni mehanike; med. mehanična kontracepcija kontracepcija, pri kateri se uporabljajo sredstva, ki zadržujejo spermije; muz. mehanični instrument instrument, pri katerem nadomešča izvajalca poseben mehanizem; ped. mehanično učenje učenje brez razumevanja snovi; učenje, pri katerem se snov tako obvlada, da se lahko odgovarja brez razmišljanja, sklepanja

mehánično prisl.: mehanično odgovarjati, ponavljati; roke so mehanično opravljale svoje delo, misli pa so hodile svoja pota; živali so pobili mehanično ali električno; mehanično trdna snov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. zastar. dvoboj, boj: pozval je viteza na mejdan
   // kraj dvoboja, boja: veliko jih je padlo na mejdanu
2. 2. v orientalskem okolju trg, tržni prostor: na mejdanu poleg železniške postaje so se zbirale majhne gruče Arabcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. knjiž. duševna otopelost, ravnodušnost, nedejavnost: dvigniti se iz zagrenjene mrtvičnosti; mrtvičnost družbe
2. 2. med. neobčutljivost, brezčutnost: zastrupitev je poleg mrtvičnosti povzročila še bljuvanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. ki ni vsakdanji: poleg vsakdanjega dela se je nabralo precej nevsakdanjih opravkov; nove, nevsakdanje skrbi / obiskali so ga nevsakdanji gostje; rada uporablja nevsakdanje besede / ljudje so z zanimanjem opazovali nevsakdanji prizor / ekspr. vsi ga spoštujejo, nevsakdanji človek je
2. 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: pokazal je nevsakdanji pogum; nevsakdanja nadarjenost, sposobnost

nèvsakdánje prisl.: nevsakdanje se oblačiti; sam.: zgodilo se je nekaj nevsakdanjega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. delati, da osebek kaj preneha imeti v roki, na sebi: delavci so odlagali orodje in se preoblačili / vstopil je, ko je odlagal nahrbtnik / počasi je odlagal plašč slačil
   // ekspr. gozdovi odlagajo pisano obleko
2. 2. delati, da kaj pride z vozila, živali: ustavil je pred hišo in začel odlagati; odlagati naročeno blago
   // delati, da kaj delno pride z vozila, živali: tovor so pred velikimi klanci odlagali; odlagati in dolagati
3. 3. delati, da kaj pride z določenega mesta drugam: sproti odlagati izdelke; naprava, ki odlaga bale
   // z nošenjem, vožnjo delati, da kaj kam pride: odlagati pesek za posipanje na določena mesta ob cesti; tukaj ni dovoljeno odlagati smeti / voda odlaga na breg pesek in prod nanaša
4. 4. s svojim delovanjem prenehavati premikati, nositi dalje: voda odlaga najprej debelejše kamenje in nato še pesek
5. 5. prenehavati vztrajati v položaju, kot ga določa samostalnik: odlagati funkcije; glede na svoje zdravstveno stanje odlaga odborniško mesto
6. 6. z glagolskim samostalnikom delati, da se kaj ne opravi ob določenem času: odlagati obisk, poroko; odlagati študij, knjiž. s študijem
7. 7. v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja: samica odlaga jajčeca poleg nakopičene hrane; želve odlagajo jajca v pesek na obali / odlagati ikre

odlagáje: odlagaje plašč, je brundala popevko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. ki je ostal: doma ostali otroci / knjiž. po potresu ostali prebivalci preživeli
2. 2. knjiž. drug, preostali: ostali del večera so preživeli v strahu; navesti še ostale predstavnike gibanja; poleg teh naj se pretehtajo še vse ostale možnosti; sam.: hotel se je dvigniti nad ostale; povedal sem, česar sem se spomnil, ostalo sem pa pozabil; v ostalem pa se dolgočasim sicer pa
   // v osmrtnicah žalujoči ostali pokojnikovi sorodniki; prim. ostati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. dajati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobivati pravico
   1. a) do lastništva tistega: plačevati blago v trgovini; za knjige veliko plačuje; plačevati v blagu, z denarjem, zlatom / plačevati pri blagajni; plačevati v obrokih / ekspr. zmeraj mu plačuje pijačo
   2. b) do rabe, uporabe tistega: plačevati ložo v gledališču; plačevati sobo, stanovanje
2. 2. z denarjem poravnavati določene obveznosti: plačevati davek, dolgove, najemnino; prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov; redno, sproti plačevati / plačevati članarino, obresti; zanj mora plačevati velike vsote / kdo bo plačeval njihove račune / plačevati kazen
3. 3. dajati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačevati delavce; poleg drugega mora plačevati še inštruktorja za otroke; ti bolje plačujejo kakor oni; neredno, slabo plačevati / veliko ji plačuje za varstvo otroka
   ● pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih; ekspr. njegove grehe plačujejo otroci posledice njegovih slabih dejanj čutijo, trpijo otroci
   ♦ ekon. plačevati iz proračuna; plačevati v kliringu; jur. plačevati penale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. svetlo rumena krava: v hlevu so imeli plavko in lisko
2. 2. knjiž., redko plavolaska: poleg nje je sedela plavka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. vokalna skladba v popularnem ritmu in z vsebinsko nezahtevnim besedilom: peti, poslušati popevke; domača, poulična popevka; to je avtor najpopularnejše popevke; festival popevk
2. 2. nav. ekspr. umetniško nezahtevna pesem: poleg drugih pesmi je napisal tudi veliko popevk / peti popevke; pesem je vesela dijaška popevka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. namenjen za prehod: veža je prehoden prostor; Slovenija je prehodno ozemlje s severa na jug / to je prehodni hodnik za na dvorišče; stanovati v prehodni sobi
   // kjer je prehod: prehodne točke na meji
2. 2. ki je med koncem česa in začetkom česa drugega: književnost prehodnega časa; socializem je prehodna faza med kapitalizmom in komunizmom; to je prehodno obdobje med vojno in mirom / njegov roman je najbolj pomembno prehodno delo literature med 18. in 19. stoletjem / zdaj je vse še v prehodnem stanju
   // ki je za čas med dvema obdobjema: to so prehodne določbe / kupil si je nov prehodni plašč
3. 3. ki se ne mudi, ne ostane kje dalj časa: v hotelu je bilo poleg stalnih gostov tudi nekaj prehodnih
4. 4. ki traja malo časa: nastopila bo le prehodna ohladitev; za jutri so vremenoslovci napovedali prehodne padavine; to so samo prehodne težave; dobil je prehodno zaposlitev / publ. ta odlok je prehodnega značaja
   ♦ elektr. prehodni preklop prehod z enega tokokroga na drugega brez prekinitve tokokroga; gozd. prehodna doba čas, v katerem preide drevo glede na prirastek lesa iz enega debelinskega razreda v drugega; lingv. prehodni glagol glagol s predmetom; lov. prehodna divjad divjad, ki ne živi stalno v istem lovišču; ped. prehodni mladinski dom dom za moteno mladino, ki ima tu začasno oskrbo in kjer jo ustrezno usmerjajo; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; tur. prehodni turizem turizem, ki se ukvarja s prehodnimi gosti; žel. prehodni mostiček naprava, ki pri vlaku omogoči prehod iz enega vagona v drugega; prehodna postaja zadnja postaja na progi, kjer ta prehaja z enega upravnega področja kake železniške uprave na področje druge železniške uprave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. znamenje v obliki črte: žagati poleg risa; z risom zaznamovati širino
2. 2. črta: potegniti ris s kredo / risi na lakiranem pohištvu raze
3. 3. po ljudskem verovanju na križpotju na tla narisan krog, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: napraviti okoli sebe ris; hudiča klicati v ris; stopiti v ris / zarotilni ris; pren., ekspr. z lepoto ga je začarala v svoj ris
   ♦ geom. ris slika točke, premice, lika na projekcijski ploskvi; stranski ris pravokotna projekcija tvorbe na pomožno projekcijsko ravnino, pravokotno na risalni ravnini; voj. ris spiralast žleb v puškini ali topovski cevi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. posušeno steblo žita ali trave: slamica mu moli iz las; s slamico spuščati balončke; lahek kot slamica
2. 2. cevka za pitje: dobiti poleg soka tudi slamico; plastična slamica / piti po slamici, s slamico
3. 3. ekspr. manjšalnica od slama: ležati na slamici
   ♦ gastr. krompirjeva slamica na rezance narezan krompir, ocvrt v vroči maščobi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

1. 1. mn. ki izraža veliko število oseb, stvari kake celote: poleg številnih domačih razstavljavcev so na sejmu sodelovali tudi tuji; med članki so bili najštevilnejši tisti o zdravilnih rastlinah; po vojni so bile obnovljene številne vasi na Dolenjskem; številna mesta v knjigi so nerazumljiva
   // ki izraža veliko število oseb, stvari sploh: naredil je številne poskuse; njegove številne razprave; okrasiti stanovanje s številnimi slikami
2. 2. ki dosega visoko stopnjo glede na število enot; velik: prvi razred je letos številen; tako številne družine so zdaj redke; imeti številno knjižnico / biti zadovoljen s številno udeležbo; sam.: številni mislijo drugače; s številnimi se je posvetoval, pa se še vedno ni mogel odločiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.