Zadetki iskanja
Vorenc
raven predl., F6, exedra, vel exhedra, tudi pridiṡhniza, hiſhiza raven Cerque. 4.Reg:13; maritimi homines, ludè, kateri poleg, ali raven morjá prebivajo; maritimus, -a, -um, raven morjá, permuren, od morjá; prodictator, -oris, en viſhi oblaſtnyk, raven eniga druṡiga iṡvolen, s'naglo ſylo; sejugis, vel sejúges, ſheſt koyn vprèṡhenih eden raven druṡiga k'vleizhenîu; symptoma, raven boléṡni ſhe en perpadik
Prekmurski
razdéjvati -am tudi -lem dov.
1. razumeti: nasz vcsi prav .. i znamény dobro razdejvati KOJ 1833, 10
2. razlagati: kim je razdejvao ſzvedocsécsi králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 429
3. uničiti: Razdejvas ti vſzákoga ſztve ne-miloſztivnoſzti SŠ 1796, 127
razdévani -a -o razpostavljen: vise dvê sztô vêneci poleg skrinye bodo razdêvani AIP 1876, br. 2, 1
1. razumeti: nasz vcsi prav .. i znamény dobro razdejvati KOJ 1833, 10
2. razlagati: kim je razdejvao ſzvedocsécsi králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 429
3. uničiti: Razdejvas ti vſzákoga ſztve ne-miloſztivnoſzti SŠ 1796, 127
razdévani -a -o razpostavljen: vise dvê sztô vêneci poleg skrinye bodo razdêvani AIP 1876, br. 2, 1
Prekmurski
razdelénje tudi razdejléjnje -a s
1. razdelitev: Rázum i razdeljenje stvári AI 1878, 5; znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen i po rédno razdelenje AI 1878, 4
2. razdejanje: Od pobejga, i razdejljenya, Vari náſz BKM 1789, 346
1. razdelitev: Rázum i razdeljenje stvári AI 1878, 5; znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen i po rédno razdelenje AI 1878, 4
2. razdejanje: Od pobejga, i razdejljenya, Vari náſz BKM 1789, 346
Prekmurski
razločávanje -a s razlikovanje: I záto za volo razlocsávanya te prve bomo zváli KOJ 1833, 47; Ona znaménya, stera na razlocsávanye szlü'sijo KOJ 1833, 8; znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen, toga razločávanje AI 1878, 4
Prekmurski
rečénje -a s pripoved: Poleg ednoga znamenüvanya Toga nai poglaviteiſega recsenya Jedro ſzvetoga piſzma SM 1747, 1; Toga Recſenya nai poglaviteiſe Jedro SM 1747, 32
Prekmurski
réden -dna -o prid. reden: náſz tüdi mocsno kraj-odvracsati od .. i ne zrédnoga po'selejnya SIZ 1807, 9; znanost, poleg štere razločávanje i po rédno razdelenje
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.-Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.-C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče-Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
Vorenc
sedeti nedov., F26, aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti; conseſsor, kateri v'pravdi ſedy, paiṡizer; incubare, verhu leṡhati, ali gori leṡhati, ſedeiti,; incubare ovis, na jaizih leṡhati, ſedeiti; persedere, vſeṡkuṡi ſedéti; praesidere, naprei ſidéti, ali v'oblaſt poſtavlen biti; resedare, ṡupèt tihu biti, inu ſedeiti, potihniti, potolaṡhiti; residere, ſideiti, doli ſeſti, ṡupèt doli ſeſti, na enim meiſti oſtati; sedere, ſidéti, ſeſti; senaculum, -li, ſodna hiſha, kir Goſpudje v'pravdi ſidè; subsidere, ſpodai ſedéti, ſe vſeidati; prim. sedeč
Vorenc
sesti dov., F12, accubare, k'misi ſeſti, k'enimu lèzhi; aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti; circunsedere, okuli ſeſti, obſeſti; conscendere, ẛavſeſti, gori ſeſti, ſtopiti; considere, poleg ſeſti, ſe poſaditi; discumbere, per miṡi ſedéti, k'miṡi ſeſti v'en ſèſſel; persidere, oſtati, inu s'myrom ſedéti, nyzh gori vſtati, obſedéti, na tlá ſeſti, na tlá paſti; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza ... ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva; residere, ſideiti, doli ſeſti, ṡupèt doli ſeſti, na enim meiſti oſtati; sedere, ſideti, ſeſti; sidere, ſeſti, doli vſeſti, doli ſe vdati, ali uliezhi, ſe vſtaviti
Prekmurski
skázanje -a s
1. prikazen: ſtimali ſzo, kaj je ſzkázanye KŠ 1771, 121
2. dokaz: Záto ſzkázanye lübéznoſzti vaſe i naſe hvále nad vami ſzkáſte knyim KŠ 1771, 543
3. razodetje: Kriſtuſom, ki je priſeſztni pouleg ſzkázanya ſzvojega KŠ 1771, 651; Vſzákſemi ſze pa dá ſzkázanye Dühá na haſzek KŠ 1771, 514; nego vu ſzkázanyi Dühá i zmo'znoſzti KŠ 1771, 493; Po tvojem vu preobrazüvanyi Goſzpodna ſzkázanyi, oſzloubodi náſz KM 1783, 48; ſteroga funda ſzkázanyem priſeſztyá ſzvojega KŠ 1771, 628
4. prikaz: Pôleg szkázanya sztroskov je csákano AIP 1876, br. 1, 2
1. prikazen: ſtimali ſzo, kaj je ſzkázanye KŠ 1771, 121
2. dokaz: Záto ſzkázanye lübéznoſzti vaſe i naſe hvále nad vami ſzkáſte knyim KŠ 1771, 543
3. razodetje: Kriſtuſom, ki je priſeſztni pouleg ſzkázanya ſzvojega KŠ 1771, 651; Vſzákſemi ſze pa dá ſzkázanye Dühá na haſzek KŠ 1771, 514; nego vu ſzkázanyi Dühá i zmo'znoſzti KŠ 1771, 493; Po tvojem vu preobrazüvanyi Goſzpodna ſzkázanyi, oſzloubodi náſz KM 1783, 48; ſteroga funda ſzkázanyem priſeſztyá ſzvojega KŠ 1771, 628
4. prikaz: Pôleg szkázanya sztroskov je csákano AIP 1876, br. 1, 2
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
sküšénje tudi sküsénje -a s izkušnja: Tô z-szküsenya znam KAJ 1870, 13; pôleg szledesnyi 10 lêt szküszênya sze more vözracsunati AI 1875, br. 2, 3
Prekmurski
smèti sméjm nedov.
1. smeti, biti dovoljen: naj ſze nazoucsi bodoucsi ne podraſztim zvüpaznoſztyov, zſterov miſzlim ka ſzmejm prouti nikim KŠ 1771, 545; Kakda tak ſzmejs 'Ziveti vgrehi mrſzki BKM 1789, 440; niti ſze na drügoga vöro ne ſzmej zaneháti KŠ 1754, 86; ka niti za szvedoka sze neszmi vzéti AI 1875, kaz. br. 3; Bojdi Iezus nám pecsina, K-koj ſzmejmo prihájati BKM 1789, 115; I vnougi bratov obilnej ſzmejjo brezi ſztrahá rejcs gúcsati KŠ 1771, 592; Ár nebi ſzmeo kaj gúcsati, ſtero bi ne delao Kriſztus KŠ 1771, 482; zakojbi ne ſzmeli na drügi jezik eden tákſi Nouvoga Zákona exemplár obracsati KŠ 1771, A4a; Tak nebi ſzmeli predgati BRM 1823, 71; jeli bom ſzmeo od lübave gorécsemi tvojemi ſzrczi priſztoupiti KM 1783, 69
2. drzniti si, upati si: Szmej ſze ſto zváſz, ſteri kákse delo má prouti drügomi, právdivati pred nepravicsnimi ſzodczi KŠ 1771, 499; Sto meni ſzmej prouti ſztáti BKM 1789, 290; izda eden na drügoga csáka, niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Stera je tiſzta ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; Csloveka neszmêmo pôleg nyegove licojne szôditi KAJ 1870, 30; Niſcse ga je pa nej ſzmeo vucsenikov pitati: to ſto ſzi KŠ 1771, 335; Nej ſzo ga pa ſzmeli vecs nikaj pitati KŠ 1771, 240; Vougri szo nej szmeli szvoje nousze k-Nemczom prineszti KOJ 1848, 9; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti KAJ 1848, 7
1. smeti, biti dovoljen: naj ſze nazoucsi bodoucsi ne podraſztim zvüpaznoſztyov, zſterov miſzlim ka ſzmejm prouti nikim KŠ 1771, 545; Kakda tak ſzmejs 'Ziveti vgrehi mrſzki BKM 1789, 440; niti ſze na drügoga vöro ne ſzmej zaneháti KŠ 1754, 86; ka niti za szvedoka sze neszmi vzéti AI 1875, kaz. br. 3; Bojdi Iezus nám pecsina, K-koj ſzmejmo prihájati BKM 1789, 115; I vnougi bratov obilnej ſzmejjo brezi ſztrahá rejcs gúcsati KŠ 1771, 592; Ár nebi ſzmeo kaj gúcsati, ſtero bi ne delao Kriſztus KŠ 1771, 482; zakojbi ne ſzmeli na drügi jezik eden tákſi Nouvoga Zákona exemplár obracsati KŠ 1771, A4a; Tak nebi ſzmeli predgati BRM 1823, 71; jeli bom ſzmeo od lübave gorécsemi tvojemi ſzrczi priſztoupiti KM 1783, 69
2. drzniti si, upati si: Szmej ſze ſto zváſz, ſteri kákse delo má prouti drügomi, právdivati pred nepravicsnimi ſzodczi KŠ 1771, 499; Sto meni ſzmej prouti ſztáti BKM 1789, 290; izda eden na drügoga csáka, niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Stera je tiſzta ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; Csloveka neszmêmo pôleg nyegove licojne szôditi KAJ 1870, 30; Niſcse ga je pa nej ſzmeo vucsenikov pitati: to ſto ſzi KŠ 1771, 335; Nej ſzo ga pa ſzmeli vecs nikaj pitati KŠ 1771, 240; Vougri szo nej szmeli szvoje nousze k-Nemczom prineszti KOJ 1848, 9; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti KAJ 1848, 7
Pleteršnik
sǫ́d 1., m. 1) das Urtheil, Guts.-Cig., Cig. (T.), C., Lampe (D.); stvarja iz pojmov sode, Žnid.; — 2) das Gericht, Cig., Jan.; poleg pravde in soda, ogr.-Valj. (Rad); skradnji s., das letzte Gericht, ogr.-C.; kratki s., das Standrecht, Zora; = brzi s., SlN.
Prekmurski
sóuditi tudi sóditi -im nedov.
1. soditi: Strtics ima priti Veſz ete ſzvejt ſzouditi BKM 1789, 19; odkud pride ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; odkud pride Szoudit ABC 1725, A5a; pride ſzodit SM 1747, 13; pride Szoudit mrtve KŠ 1754, 271; Odnet pride ſzoudit KMK 1780, 7; Odnut pride ſzoudit BKM 1789, 7; ztvoji vüſzt te ſzoudim KŠ 1771, 236; Pravicsno me ſzoudis, Goszpodne KŠ 1754, 240; Ti szôdis vsze pôleg pravicsnoszti KAJ 1848; prouti právdi gucsi i pravda ſzoudi KŠ 1754, 56; Ár Ocsa ne ſzoudi nikoga KŠ 1771, 280; Kaj je pa, ka ſzami od ſzébe ne ſzoudite to pravicsno KŠ 1771, 214; Szodie Bogh, nai vkrai ſzpadnejo ABC 1725, A7b; Szôdi mené Goszpodne TA 1848, 6; Ne ſzoudte, naj ſze ne ſzoudite KŠ 1771, 21; i pouleg právde vaſe ga ſzoudite KŠ 1771, 327; Ár je nej poſzlao Boug Sziná ſzvojega ne ete ſzvejt, naj ſzoudi ete ſzvejt KŠ 1771, 272; Boug je poſzlao, Kaj bi ete grejsni ſzvejt ſzoudo BKM 1789, 30; Tak me za nyega volo Nebode preczi ſzoudo KŠ 1754, 269; Odnut pride vſze bode ſzôdio BRM 1823, 4; Goszpôd bode szôdo lüdsztvo TA 1848, 6; I on de szôdo szvêt po praviczi, lidjé bodo med nyimi, ki bodo pouleg právde ſzoudili KM 1790, 90; On pa ercsé nyemi: prav ſzi ſzoudo KŠ 1771, 190; csi ſzte me ſzoudili verno Goſzpodnovo biti KŠ 1771, 392; Steri, gda ſzo me ſzoudili KŠ 1771, 429
2. prisojati: Dativus 'zelej verbum oni, z-sterimi koga, ali kaj szoudimo KOJ 1833, 128
sóuditi se -im se soditi se, biti sojen: Ki vu nyem vörje, ne ſzoudi ſze KŠ 1771, 272; Telovni cslovik, ár ſze dühovno ſzoudi KŠ 1754, 71; Csi ſze midva dneſz ſzoudiva za toga volo KŠ 1771, 351; Ne ſzoudite, naj ſze ne ſzoudite KŠ 1771, 21
sodéči -a -e sodeč: i vi bodete ſzedeli na dvanájſzet ſztouczi ſzodécsi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 63
sóudivši -a -e sodeč: I ti ſzidis ſzoudivſi mené pouleg právde KŠ 1771, 413; i ſzidite na králeſzki ſztouczaj ſzoudivſi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 246
sòdjeni -a -o sojen: Ár zrejcsi tvoji ſze ſzpravicsas, i zrejcsi tvoji bodes ſzodjen KŠ 1771, 40; i csi bode od váſz ſzodjeni ete ſzvejt KŠ 1771, 499; Gde, i kak je ſzodjeni Sz. Paveo KM 1796, 129; Ár da bi ſze ſzami raſzoudili, ne bi bili ſzodjeni KŠ 1771, 513
1. soditi: Strtics ima priti Veſz ete ſzvejt ſzouditi BKM 1789, 19; odkud pride ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; odkud pride Szoudit ABC 1725, A5a; pride ſzodit SM 1747, 13; pride Szoudit mrtve KŠ 1754, 271; Odnet pride ſzoudit KMK 1780, 7; Odnut pride ſzoudit BKM 1789, 7; ztvoji vüſzt te ſzoudim KŠ 1771, 236; Pravicsno me ſzoudis, Goszpodne KŠ 1754, 240; Ti szôdis vsze pôleg pravicsnoszti KAJ 1848; prouti právdi gucsi i pravda ſzoudi KŠ 1754, 56; Ár Ocsa ne ſzoudi nikoga KŠ 1771, 280; Kaj je pa, ka ſzami od ſzébe ne ſzoudite to pravicsno KŠ 1771, 214; Szodie Bogh, nai vkrai ſzpadnejo ABC 1725, A7b; Szôdi mené Goszpodne TA 1848, 6; Ne ſzoudte, naj ſze ne ſzoudite KŠ 1771, 21; i pouleg právde vaſe ga ſzoudite KŠ 1771, 327; Ár je nej poſzlao Boug Sziná ſzvojega ne ete ſzvejt, naj ſzoudi ete ſzvejt KŠ 1771, 272; Boug je poſzlao, Kaj bi ete grejsni ſzvejt ſzoudo BKM 1789, 30; Tak me za nyega volo Nebode preczi ſzoudo KŠ 1754, 269; Odnut pride vſze bode ſzôdio BRM 1823, 4; Goszpôd bode szôdo lüdsztvo TA 1848, 6; I on de szôdo szvêt po praviczi, lidjé bodo med nyimi, ki bodo pouleg právde ſzoudili KM 1790, 90; On pa ercsé nyemi: prav ſzi ſzoudo KŠ 1771, 190; csi ſzte me ſzoudili verno Goſzpodnovo biti KŠ 1771, 392; Steri, gda ſzo me ſzoudili KŠ 1771, 429
2. prisojati: Dativus 'zelej verbum oni, z-sterimi koga, ali kaj szoudimo KOJ 1833, 128
sóuditi se -im se soditi se, biti sojen: Ki vu nyem vörje, ne ſzoudi ſze KŠ 1771, 272; Telovni cslovik, ár ſze dühovno ſzoudi KŠ 1754, 71; Csi ſze midva dneſz ſzoudiva za toga volo KŠ 1771, 351; Ne ſzoudite, naj ſze ne ſzoudite KŠ 1771, 21
sodéči -a -e sodeč: i vi bodete ſzedeli na dvanájſzet ſztouczi ſzodécsi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 63
sóudivši -a -e sodeč: I ti ſzidis ſzoudivſi mené pouleg právde KŠ 1771, 413; i ſzidite na králeſzki ſztouczaj ſzoudivſi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 246
sòdjeni -a -o sojen: Ár zrejcsi tvoji ſze ſzpravicsas, i zrejcsi tvoji bodes ſzodjen KŠ 1771, 40; i csi bode od váſz ſzodjeni ete ſzvejt KŠ 1771, 499; Gde, i kak je ſzodjeni Sz. Paveo KM 1796, 129; Ár da bi ſze ſzami raſzoudili, ne bi bili ſzodjeni KŠ 1771, 513
Prekmurski
spoznàti spòznam dov.
1. spoznati, na osnovi zaznav, umske dejavnosti priti do poznavanja česa: Dai meni Zkvárjenye moje nature zpoznati SM 1747, 53; Záto nyihova cséſzt je 1.) bin ſzvoj ſzpoznati KŠ 1754, 170; od onoga vrejmena máo, vſterom je grejh zácsao ſzpoznati cslovik KMK 1780, 67; ki ſzi diko Preszvétoga Trojsztva dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11; Dáj nám tebé prav ſzpoznati BKM 1789, 55; Da Te moremo ſzpoznati BRM 1823, 2; Tô je tvojga poszvêta Visni trák dao nam szpoznati KAJ 1848, 5; znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; jaſz ſzkvárjenye zczeiloga ſzercza ſzpoznam SM 1747, 48; Záto jaſz zdaj ſzpoznam ka me ti kaſtigas KŠ 1754, 240; Zdaj ſzpoznam ztála KŠ 1771, 517; ka jaſz csinim, ſzpoznas pa potom KŠ 1771, 311; Stero lejko ſzpoznas, csi pred ſzé denes peſzmi BKM 1789, 4b; Dönok ti neſzpoznas tvojo grejsno ſztálnoſzt SŠ 1796, 10; Da ti praviczo szpoznas TA 1848, 9; Gda cslovik Jezuſa ſzpozna KŠ 1754, 77; Koga za Goſzpodna ſzpozna BKM 1789, 27; Csi poszlavcov kucsa naprêprneszka za pobogsanye szpozna AI 1875, kaz. br. 2; tvoio zmosnoſzt ne ſzpoznamo SM 1747, 85; Ár ztála ſzpoznamo i ztála proroküjemo KŠ 1771, 517; Vu onom dnévi ſzpoznate vi, kaj ſzam jaſz vu Ocsi KŠ 1771, 319; ka ne ſzpoznajo scütejnya, ono vöra potrdi KM 1783, 62; Lámajoucsi krüh ſzpoznajo ga BKM 1789, 94; Szpoznaj nepravicsnoſzt tvojo KŠ 1754, 77; ſzpoznaj nyegovo miloscso KM 1783, 159; neszrecso mojo szpoznaj AI 1875, br. 2, 7; ztoga ſzpoznajmo, ka ſzmo vu právoj M. czérkvi KŠ 1771, 339; Szpoznajmo ſz-toga veliko lubav Zvelicſitela KM 1796, 107; Szpoznajte, vi nevolni, pomocsnik je z-vami BRM 1823, 5; Szpoznajte bole, kak csüdno vodi Jehovah szvoje TA 1848, 4; naj ſzpoznas volo nyegovo KŠ 1771, 411; naj 1.) ſzvoje grejhe ſzpozna KŠ 1754, 208; Boug naj nyega ſzpozna KMK 1780, 11; naj 1. na naſſe grejhe ſzpoznamo KŠ 1754, 161; Naj ſzpoznamo dobrouto KŠ 1754, 267; naj ſzpoznajo, ka Boug dugo na pokouro csáka KŠ 1754, 197; naj ſzpoznajo tebé ſzamoga Bogá KŠ 1771, 322; naj szpoznajo poganye, kâ szo ludjé TA 1848, 8; Gda bi tou ſzpoznao Kájn KM 1796, 8; Da bi mi ſzkvárjenye ſzpoznali KŠ 1754, 20; Ar ſzam jaſz ſzpoznao KŠ 1771, 195; ka ſzi nej ſzpoznalo vrejmen priglédanyá tvojega KŠ 1771, 237; tákſi je eſcse nikaj nej ſzpoznao, kak trbej znati KŠ 1771, 504; ki je szpoznao nyega bo'zanszko isztino KAJ 1848, 4; Tou nyim je pa rimszki Pápa tak za hüdo szpoznao KOJ 1848, 43; ka je ſzpoznalo zrejcſi Bo'ze KŠ 1754, 78; I mi ſzmo vorvali i ſzpoznali KŠ 1771, 287; ſzte ſzpoznali miloſcso Bo'zo vu iſztini KŠ 1771, 603; verni, ki ſzo ſzpoznali iſztino KŠ 1771, 638; Vogleja je melo nyegovo besznoucso szpoznati KOJ 1848, 4
2. ugotoviti, dojeti: kim je dáo pejneze, da bi ſzpoznao, kakda je ſteri tr'zo KŠ 1771, 235; ino ſta zpoznala, kai ſzta nága SM 1747, 6; [pavozino] i ſzpoznao je, ka je mokra i hladna KM 1790, 38; ſzpozano ſzam, ka ſzte vi nej vſzi dobro troſsili vaſsi pejnez KM 1790, 28
3. priznati: ſzpoznajte one, ki delajo med vami KŠ 1771, 622; ka on nikoga za vogerszkoga Krála neszpozna KOJ 1848, 104; i Rimſzka cszérkev ga je nej ſtejla za Kanonicsánſzko piſzmo ſzpoznati KŠ 1771, 668
4. seznaniti: Z etim svetom nas spozna prirodopis AI 1878, 4
spoznàti se spòznam se spoznati se, biti spoznan: Esmerkedni; szpoznati sze KOJ 1833, 155; Pred Bougom ſze moremo za vujvlacséne ſzpoznati KŠ 1754, 199; Jaſz poznam te moje i ſzpoznam ſze od ti moji KŠ 1771, 300; proſzimo Bogá: 1. Naj ſze on od vſzej lüdi na zemli ſzpozna KMK 1780, 27; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Vetom ſze ſzpoznajo Bo'zi ſzinovje i vraj'zi ſzinovje KŠ 1771, 730; gda koga na kákse dugoványe rátamo, naj ſze ſzpozna, kákſi jeſzte KŠ 1754, 171; Ár nega nikaj tak ſzkrivnoga, niti ſzkritoga, ſtero bi ſze ne ſzpoznalo KŠ 1771, 193
spoznajóuči -a -e ko je spoznal: Vzemi eto bremen, naj ſzpoznajoucſi vsze moje grejhe morem vcſiniti KM 1783, 186; Ali Dávid ſzpoznajoucſi nad ſzebom kaſtigo Bo'so KM 1796, 63
spòznavši -a -e ko je spoznal: naj i jaſz pokojno düſo mám ſzpoznavſi tá, ſtera ſze okoli váſz godijo KŠ 1771, 595; Vſzejm lidém, naj ſzpoznavſi nyegovo dobrouto, ſze povrnéjo KŠ 1754, 168; nej szam sze zbojao z-edne sztráni szpoznavsi KOJ 1833, V
spòznani -a -o
1. spoznan: kakti ſzam i jaſz ſzpoznani KŠ 1771, 517; Jezus od Pasztérov v-jaszlicaj ſzpoznani KM 1783, 72; Szpoznani je Goszpôd vu vcsinyenoj szôdbi szvojoj TA 1848, 8; zadoſzta je bila Putifari ſztálno ſzpoznana nyegova vörnoſzt KM 1796, 25; i tivárisi szpoznana nyé právoszt KOJ 1845, 132; imé tvoje Vcsini, naj bode od nász vszej ſzpoznano KM 1783, 278; naj bode od náſz vſzej ſzpoznano BKM 1789, 297; Od prouti ſztanejnya ſzpoznanoj praviczi KM 1783, 47; k-Evangyeliomi i 'znyega ſzpoznano bogáſztvo vſzebi gori iſzkati KŠ 1754, 209; zmo'znoszt Bo'sánsztva nyegovoga, vadlüje szmrt szpoznano KOJ 1845, 124; Zdaj pa ſzpoznani od Bogá, kakda ſze obrácsate na te nemocsne piſzke KŠ 1771, 564
2. znan: Szpoznano je, ka od 67-ga lêta vezalo na Vogerszkiország cseresz skôdo AI 1875, br. 1, 1
3. priznan: za volo szpoznanoga vitéstva sze je dopádno KOJ 1848, 22; ino vu áhenszkom miri nyoj je szpoznano naszledsztvo KOJ 1848, 110
1. spoznati, na osnovi zaznav, umske dejavnosti priti do poznavanja česa: Dai meni Zkvárjenye moje nature zpoznati SM 1747, 53; Záto nyihova cséſzt je 1.) bin ſzvoj ſzpoznati KŠ 1754, 170; od onoga vrejmena máo, vſterom je grejh zácsao ſzpoznati cslovik KMK 1780, 67; ki ſzi diko Preszvétoga Trojsztva dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11; Dáj nám tebé prav ſzpoznati BKM 1789, 55; Da Te moremo ſzpoznati BRM 1823, 2; Tô je tvojga poszvêta Visni trák dao nam szpoznati KAJ 1848, 5; znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; jaſz ſzkvárjenye zczeiloga ſzercza ſzpoznam SM 1747, 48; Záto jaſz zdaj ſzpoznam ka me ti kaſtigas KŠ 1754, 240; Zdaj ſzpoznam ztála KŠ 1771, 517; ka jaſz csinim, ſzpoznas pa potom KŠ 1771, 311; Stero lejko ſzpoznas, csi pred ſzé denes peſzmi BKM 1789, 4b; Dönok ti neſzpoznas tvojo grejsno ſztálnoſzt SŠ 1796, 10; Da ti praviczo szpoznas TA 1848, 9; Gda cslovik Jezuſa ſzpozna KŠ 1754, 77; Koga za Goſzpodna ſzpozna BKM 1789, 27; Csi poszlavcov kucsa naprêprneszka za pobogsanye szpozna AI 1875, kaz. br. 2; tvoio zmosnoſzt ne ſzpoznamo SM 1747, 85; Ár ztála ſzpoznamo i ztála proroküjemo KŠ 1771, 517; Vu onom dnévi ſzpoznate vi, kaj ſzam jaſz vu Ocsi KŠ 1771, 319; ka ne ſzpoznajo scütejnya, ono vöra potrdi KM 1783, 62; Lámajoucsi krüh ſzpoznajo ga BKM 1789, 94; Szpoznaj nepravicsnoſzt tvojo KŠ 1754, 77; ſzpoznaj nyegovo miloscso KM 1783, 159; neszrecso mojo szpoznaj AI 1875, br. 2, 7; ztoga ſzpoznajmo, ka ſzmo vu právoj M. czérkvi KŠ 1771, 339; Szpoznajmo ſz-toga veliko lubav Zvelicſitela KM 1796, 107; Szpoznajte, vi nevolni, pomocsnik je z-vami BRM 1823, 5; Szpoznajte bole, kak csüdno vodi Jehovah szvoje TA 1848, 4; naj ſzpoznas volo nyegovo KŠ 1771, 411; naj 1.) ſzvoje grejhe ſzpozna KŠ 1754, 208; Boug naj nyega ſzpozna KMK 1780, 11; naj 1. na naſſe grejhe ſzpoznamo KŠ 1754, 161; Naj ſzpoznamo dobrouto KŠ 1754, 267; naj ſzpoznajo, ka Boug dugo na pokouro csáka KŠ 1754, 197; naj ſzpoznajo tebé ſzamoga Bogá KŠ 1771, 322; naj szpoznajo poganye, kâ szo ludjé TA 1848, 8; Gda bi tou ſzpoznao Kájn KM 1796, 8; Da bi mi ſzkvárjenye ſzpoznali KŠ 1754, 20; Ar ſzam jaſz ſzpoznao KŠ 1771, 195; ka ſzi nej ſzpoznalo vrejmen priglédanyá tvojega KŠ 1771, 237; tákſi je eſcse nikaj nej ſzpoznao, kak trbej znati KŠ 1771, 504; ki je szpoznao nyega bo'zanszko isztino KAJ 1848, 4; Tou nyim je pa rimszki Pápa tak za hüdo szpoznao KOJ 1848, 43; ka je ſzpoznalo zrejcſi Bo'ze KŠ 1754, 78; I mi ſzmo vorvali i ſzpoznali KŠ 1771, 287; ſzte ſzpoznali miloſcso Bo'zo vu iſztini KŠ 1771, 603; verni, ki ſzo ſzpoznali iſztino KŠ 1771, 638; Vogleja je melo nyegovo besznoucso szpoznati KOJ 1848, 4
2. ugotoviti, dojeti: kim je dáo pejneze, da bi ſzpoznao, kakda je ſteri tr'zo KŠ 1771, 235; ino ſta zpoznala, kai ſzta nága SM 1747, 6; [pavozino] i ſzpoznao je, ka je mokra i hladna KM 1790, 38; ſzpozano ſzam, ka ſzte vi nej vſzi dobro troſsili vaſsi pejnez KM 1790, 28
3. priznati: ſzpoznajte one, ki delajo med vami KŠ 1771, 622; ka on nikoga za vogerszkoga Krála neszpozna KOJ 1848, 104; i Rimſzka cszérkev ga je nej ſtejla za Kanonicsánſzko piſzmo ſzpoznati KŠ 1771, 668
4. seznaniti: Z etim svetom nas spozna prirodopis AI 1878, 4
spoznàti se spòznam se spoznati se, biti spoznan: Esmerkedni; szpoznati sze KOJ 1833, 155; Pred Bougom ſze moremo za vujvlacséne ſzpoznati KŠ 1754, 199; Jaſz poznam te moje i ſzpoznam ſze od ti moji KŠ 1771, 300; proſzimo Bogá: 1. Naj ſze on od vſzej lüdi na zemli ſzpozna KMK 1780, 27; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Vetom ſze ſzpoznajo Bo'zi ſzinovje i vraj'zi ſzinovje KŠ 1771, 730; gda koga na kákse dugoványe rátamo, naj ſze ſzpozna, kákſi jeſzte KŠ 1754, 171; Ár nega nikaj tak ſzkrivnoga, niti ſzkritoga, ſtero bi ſze ne ſzpoznalo KŠ 1771, 193
spoznajóuči -a -e ko je spoznal: Vzemi eto bremen, naj ſzpoznajoucſi vsze moje grejhe morem vcſiniti KM 1783, 186; Ali Dávid ſzpoznajoucſi nad ſzebom kaſtigo Bo'so KM 1796, 63
spòznavši -a -e ko je spoznal: naj i jaſz pokojno düſo mám ſzpoznavſi tá, ſtera ſze okoli váſz godijo KŠ 1771, 595; Vſzejm lidém, naj ſzpoznavſi nyegovo dobrouto, ſze povrnéjo KŠ 1754, 168; nej szam sze zbojao z-edne sztráni szpoznavsi KOJ 1833, V
spòznani -a -o
1. spoznan: kakti ſzam i jaſz ſzpoznani KŠ 1771, 517; Jezus od Pasztérov v-jaszlicaj ſzpoznani KM 1783, 72; Szpoznani je Goszpôd vu vcsinyenoj szôdbi szvojoj TA 1848, 8; zadoſzta je bila Putifari ſztálno ſzpoznana nyegova vörnoſzt KM 1796, 25; i tivárisi szpoznana nyé právoszt KOJ 1845, 132; imé tvoje Vcsini, naj bode od nász vszej ſzpoznano KM 1783, 278; naj bode od náſz vſzej ſzpoznano BKM 1789, 297; Od prouti ſztanejnya ſzpoznanoj praviczi KM 1783, 47; k-Evangyeliomi i 'znyega ſzpoznano bogáſztvo vſzebi gori iſzkati KŠ 1754, 209; zmo'znoszt Bo'sánsztva nyegovoga, vadlüje szmrt szpoznano KOJ 1845, 124; Zdaj pa ſzpoznani od Bogá, kakda ſze obrácsate na te nemocsne piſzke KŠ 1771, 564
2. znan: Szpoznano je, ka od 67-ga lêta vezalo na Vogerszkiország cseresz skôdo AI 1875, br. 1, 1
3. priznan: za volo szpoznanoga vitéstva sze je dopádno KOJ 1848, 22; ino vu áhenszkom miri nyoj je szpoznano naszledsztvo KOJ 1848, 110
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
stálišče -a s
1. stanje, položaj: Premênilo sze sztáliscse AIP 1876, br.2, 2; záto sze eti dosztavki za sztáliscsa-dosztavki zovéjo AIN 1876, 19; Sztáliscsa znameniva AIN 1876, 54; Ár on nejma ni mirovno ſztáliscse SŠ 1796, 130; sze razdelijo Na c) drügeféle sztáliscse znamenüvajoucse adverbiume KOJ 1833, 105; Zemlédácse – kataszterszko delo pôleg zdanyesnyem sztáliscsi sze more dogotoviti AI 1875, br. 2, 3; Tur na Ruskom živé v divjem stálišči AI 1878, 15; bogátec, csi je szvojim sztáliscsom nê zadovolen AIP 1876, br. 10, 4; V-kolkoféle sztáliscsaj sztoji ládavec z-ládanyom AIN 1876, 16
2. bivališče, stanovanje: Sztáliscse lüdi je hi'za KAJ 1870, 51; pren. Nego tá nebeſzka iscſimo ſztáliscsa SŠ 1796, 31
1. stanje, položaj: Premênilo sze sztáliscse AIP 1876, br.2, 2; záto sze eti dosztavki za sztáliscsa-dosztavki zovéjo AIN 1876, 19; Sztáliscsa znameniva AIN 1876, 54; Ár on nejma ni mirovno ſztáliscse SŠ 1796, 130; sze razdelijo Na c) drügeféle sztáliscse znamenüvajoucse adverbiume KOJ 1833, 105; Zemlédácse – kataszterszko delo pôleg zdanyesnyem sztáliscsi sze more dogotoviti AI 1875, br. 2, 3; Tur na Ruskom živé v divjem stálišči AI 1878, 15; bogátec, csi je szvojim sztáliscsom nê zadovolen AIP 1876, br. 10, 4; V-kolkoféle sztáliscsaj sztoji ládavec z-ládanyom AIN 1876, 16
2. bivališče, stanovanje: Sztáliscse lüdi je hi'za KAJ 1870, 51; pren. Nego tá nebeſzka iscſimo ſztáliscsa SŠ 1796, 31
Pleteršnik
stəzà, f. der Fußweg; rajši po stezi, nego po cesti; "po stezì, po stezì!" kliče prepelica po polju hodečim, Gor.-Levst. (Rok.); vlačugarska s., der Ziehweg (an einem Flusse), der Treppelweg, V.-Cig.; = vlačilna s., Jan. (H.); (po stazi, Levst. [Zb. sp.], gen. pl. stáz [poleg: stəzá, stəzí], Cv.).
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 9
- 10
- 11
- 12
- 13
- 14
- Naslednja »
Število zadetkov: 280
Dostopnost