Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

jámbski jámbska jámbsko pridevnik [jámpski] STALNE ZVEZE: jambski enajsterec
ETIMOLOGIJA: jamb
jétika jétike samostalnik ženskega spola [jétika]
    nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe; SINONIMI: tuberkuloza
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. ètic, it. etico ‛jetičen’ < lat. hecticus iz gr. hektikós ‛stalen, trajen, ki ne poneha (o vročini ali mrzlici)’ iz héksis‛stanje’ - več ...
jezikoslôvec jezikoslôvca samostalnik moškega spola [jezikoslôvəc]
    1. strokovnjak za jezikoslovje
      1.1. študent ali diplomant jezikoslovja
ETIMOLOGIJA: jezikoslovje
jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je]
    1. veda o jeziku in jezikovnih pojavih
      1.1. študij te vede
STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
jóta1 jóte samostalnik ženskega spola [jóta]
    primorska jed iz kislega zelja ali repe, krompirja, fižola
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. jote < poznolat. iutta ‛juha’, to prevzeto iz gal. *iutta - več ...
júrčkov júrčkova júrčkovo pridevnik [júrčkou̯ júrčkova júrčkovo] ETIMOLOGIJA: jurček
júrišnik júrišnika samostalnik moškega spola [júrišnik]
    1. vojak, izurjen, izbran za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
    2. vojaško vozilo, zlasti letalo, ki se uporablja za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
    3. ekspresivno športnik, ki izvaja silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk
    4. slabšalno kdor se zaradi velikega zaupanja v koga silovito, odločno bori proti nasprotni strani po njegovih navodilih
ETIMOLOGIJA: jurišni
karízma karízme samostalnik ženskega spola [karízma]
    1. sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih
    2. od Boga dan poseben dar, milost, zlasti za posvečeno življenje, oznanjevanje evangelija v krščanstvu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Charisma in poznolat. charisma ‛(božje) darilo’ iz gr. khárisma ‛(božje) darilo, milost, dobrota’, iz kharídzomai ‛podarim, darujem’ - več ...
kartírati kartíram nedovršni in dovršni glagol [kartírati]
    1. izdelovati zemljevide, karte določenega območja; SINONIMI: kartografirati
      1.1. vnašati, prikazovati podatke o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartografirati
    2. iz biologije prepoznavati, določati položaj, funkcijo česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kartieren, iz karta
kartográfski kartográfska kartográfsko pridevnik [kartográfski] STALNE ZVEZE: kartografska projekcija
ETIMOLOGIJA: kartograf
kárželj káržlja tudi kárželjna samostalnik moškega spola [káržəl]
    1. iz biologije užitna goba z belim ovojem, oranžnim klobukom in rumenkastim betom; primerjaj lat. Amanita caesarea; SINONIMI: iz biologije knežja mušnica
      1.1. ta goba kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: iz star. kajžerl, kar je prevzeto iz nem. Kaiserling iz Kaiser ‛cesar’, po zgledu lat. Amanita caesarea, dobesedno ‛cesarska mušnica’, po rimskem cesarju Klavdiju, ki je leta 54 umrl zaradi zastrupitve z gobami - več ...
kegljánje kegljánja samostalnik srednjega spola [kegljánje]
    1. šport, pri katerem se s kroglo podira devet kegljev, postavljenih na koncu igralne steze
      1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
STALNE ZVEZE: kegljanje na asfaltu, kegljanje na ledu, rusko kegljanje, vrtno kegljanje
ETIMOLOGIJA: kegljati
klobúčar klobúčarja in klobučár klobučárja samostalnik moškega spola [klobúčar] in [klobučár]
    kdor se ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem klobukov
ETIMOLOGIJA: klobuk
klobúček klobúčka samostalnik moškega spola [klobúčək]
    1. navadno ekspresivno klobuk, zlasti manjši
      1.1. kar spominja na manjši klobuk
    2. navadno ekspresivno zgornji, širši del gobe na vrhu beta, zlasti manjši
      2.1. navadno ekspresivno tak del gobe kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: klobuk
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]
    1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
      1.1. kar spominja na tako pokrivalo
    2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta
      2.1. ta del gobe kot hrana, jed
    3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
    4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]
    2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom
    5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine
STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: kmet
kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]
    1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
    2. v množini podeželje
    3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar
    4. šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak
STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
kmetíca kmetíce samostalnik ženskega spola [kmetíca]
    1. ženska, ki se ukvarja s kmetovanjem
    2. slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarica, slabšalno kmetavzarka
ETIMOLOGIJA: kmet
kóbalt kóbalta samostalnik moškega spola [kóbalt]
    trda magnetna kovina sive barve, kemijski element; simbol: Co
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kobalt < Kobold ‛škrat’, po prepričanju, da je kovino podtaknil škrat ali hudič - več ...
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
Število zadetkov: 1829