Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zdravíšče -a s (í)
zastar. zdravilišče: poletje je preživel v zdravišču
SSKJ²
zenít -a m (ȋ)
1. geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem, nadglavišče: sonce je v zenitu; zenit in nadir
2. ekspr. obdobje največje intenzivnosti, učinkovitosti: pisatelj je dosegel svoj zenit; poletje je v zenitu; biti v zenitu slave / zenit življenja
SSKJ²
zgódnjepoléten -tna -o prid. (ọ̄-ẹ̑)
nanašajoč se na zgodnje poletje: zgodnjepoletno jutro / toplo zgodnjepoletno sonce
SSKJ²
zidáriti -im nedov. (á ȃ)
ukvarjati se z zidanjem: ima kmetijo in še zidari / čez poletje hodi zidarit
SSKJ²
zíma -e ž (í)
1. del leta med jesenjo in pomladjo: zima se bliža, mineva; nekatere živali zimo prespijo; zime preživlja ob morju; do zime bo hiša vseljiva; vrnil se je sredi zime; dolga, huda, mila, mrzla, suha zima; letošnja zima je bila zelo snežena; ekspr. to je prava ruska zima zelo mrzla / ekspr.: dnevi so hladni, v zimo gremo; jesen se je nagnila v zimo / čez zimo dela zobotrebce; zelenjava za čez zimo; na zimo se vračajo domov ob koncu jeseni ali v začetku zime; v toplejših zimah se porabi manj kurjave; star. potok v zimi zamrzne pozimi; prebiti se skozi zimo; zgodilo se je lansko zimo, knjiž. lanske zime
♦ astron. astronomska zima doba od zimskega sončnega obrata do pomladanskega enakonočja
// za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bila že pomlad, v hribih pa še zima; zgodnja zima / zunaj je zima zimsko vreme; ekspr. v kakšno zimo sem prišel; pren., knjiž. v njegovem srcu je bila zima
2. ekspr., s prilastkom doba popolnega upada življenjske moči: roman popisuje pomlad, poletje, jesen in zimo glavnega junaka / življenjska zima
● star. obleci se, na vozu bo zima hladno, mrzlo; ekspr. zima se že oglaša vremenske razmere kažejo na bližnji začetek zime; ekspr. zima je pred vrati bo nastopila v najkrajšem času; star. v letu in zimi je enako oblečen zmeraj; preg. če spomladi grmi, se zima ponovi
SSKJ²
zlágoma prisl. (ȃ)
1. izraža, da se dejanje opravlja brez hitenja, naglice: zlagoma brati, oblačiti se; hoditi zlagoma; ekspr. poletje se zlagoma nagiba h koncu
2. izraža, da se dejanje razvija po majhnih stopnjah; polagoma: napredovati zlagoma; vid ji zlagoma peša / zlagoma spoznati kaj počasi
SSKJ²
zvíjati -am nedov. (í)
1. delati, da kaj prožnega, podolgovatega (večkrat) pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko: zvijati list, odejo, papir / zvijati jadra; s prsti je zvijala rob predpasnika / zvijati nit, volno, trak; zvijati vrv v klobčič, osmico / zvijati (si) cigareto z zvijanjem delati
2. z vitjem delati primerno za določeno uporabo: zvijati šibe, srobot
// z vitjem združevati: zvijati več niti skupaj
3. delati, povzročati, da deli česa pridejo v nenaravne položaje: vihar zvija veje dreves / petelin zvija vrat; žuželka zvija zadek; zvijati telo pri plesu / pog. krč ga zvija / brezoseb., ekspr. zvija ga od bolečin, smeha
// kriviti: zvijati palico / ekspr. zvijati ustnice
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, ljubosumnost, radovednost ga zvija; skrb, strah ga zvija
5. ekspr. povzročati bolečine, težave: revmatizem ga zvija / brezoseb. po trebuhu, v trebuhu jo zvija
● ekspr. žolč ga zvija ima težave z žolčem; zastar. zvijati besedo, resnico prilagajati sebi v korist; star. sušec zvija rep ob koncu marca je navadno viharno, slabo vreme
    zvíjati se 
    1. premikati telo lokasto od namišljene vzdolžne osi: črv, gosenica se zvija; zvijati se kot jegulja / kača se zvija v svitek / zvijati se v porodnih krčih
    2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri razprostirati se: pot se zvija med njivami; reka se zvija med bregovoma / stopnice se zvijajo navzgor / vrv se je zvijala po krovu
    3. viti se: iz dimnika se zvija dim
    4. prihajati v stanje, ko deli nimajo več pravilne oblike, položaja: deske se zaradi vročine zvijajo; v vlažnem prostoru so se platnice začele zvijati
    // prihajati v stanje, ko se kaj krivi okrog namišljene osi: oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati / lasje se ji lepo zvijajo
    ●     ekspr. dežela se zvija v smrtnih krčih kmalu bo propadla; ekspr. poletje se zvija v zadnjih krčih mineva; solata se zvija v glave dela glave
    zvijáje :
    ležati zvijaje se na postelji; steza se zvijaje vzpenja
    zvijajóč -a -e:
    pogovarjal se je, zvijajoč si cigareto; zvijajoči se stebri dima; dežela, zvijajoča se v krčih; zvijajoča se kača, vrv; zvijajoče se telo
SSKJ²
žarovít -a -o prid. (ȋ) knjiž.
1. žarek2, žareč: žarovita zarja na obzorju / žarovita svetloba / žarovito poletje sončno, zelo vroče / žarovita belina prta bleščeča
2. ognjevit: poslušati govor žarovitega poslanca / njegov jezik je pesniško žarovit / njeni žaroviti pogledi so ga omamljali bleščeči, žareči
SSKJ²
živád -i ž (ȃ)
star. več živali, živali: živad se pase; koristna, škodljiva živad / gozdna, poljska živad / čez poletje je živad na planini živina; goveja živad govedo
// žival: splašiti v travi skrito živad

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
bráti SSKJ² nedovršni glagol
FRAZEOLOGIJA: se beremo, se bereva
Celotno geslo Sprotni
espadríla samostalnik ženskega spola
    navadno v množini poletno obuvalo z ravnim vrvičastim podplatom in zgornjim delom iz platna, bombaža 
Celotno geslo Sprotni
mišmáš SSKJ² samostalnik moškega spola
    pijača iz plasti oranžade in rdečega vina 

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Maribor
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Maribora samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Sloveniji
IZGOVOR: [máribọr], rodilnik [máribọra]
BESEDOTVORJE: Mariborčan, Mariborčanka, Mariborčanov, Mariborčankin, mariborski
Celotno geslo ePravopis
Marsala
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Marsale samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Italiji
IZGOVOR: [marsála], rodilnik [marsále]
BESEDOTVORJE: Marsalčan, Marsalčanka, Marsalčanov, Marsalčankin, marsalski

Slovenski pravopis

Pravopis
bábji -a -e (ȃ) slabš.: ~a radovednost |ženska|; ~a vera |praznoverje|; ~e vedenje |nemožato|; nevtr. ~e poletje |sončen začetek jeseni|
po bábje nač. prisl. zv. (ȃ) slabš.: ~ ~ ravnati |slabo, neodločno|; ~ ~ radoveden |žensko, kot ženska|
Pravopis
léto2 -a s (ẹ́) star. poletje: obleka za ~
Pravopis
nasledováti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; nasledovánje; (-àt) (á ȗ) star. čemu Pomladi je nasledovalo suho poletje sledilo; star. nasledovati koga/kaj ~ ministra zamenjevati, slediti mu; ~ premoženje dedovati, podedovati
Pravopis
nevíhten -tna -o; bolj ~ (ȋ) ~ dan; zelo ~o poletje
nevíhtni -a -o (ȋ) ~ oblak
nevíhtnost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
polétje -a s (ẹ̑) ~ mineva; poud. pravo tropsko ~ |zelo vroče|; biti sredi ~a; V dolini je še ~; poud. Zunaj je ~ |poletno vreme|; vremen. babje ~
Pravopis
prelívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte; -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; prelívanje (í) kaj ~ bencin; prelivati kaj v kaj poud. ~ misli v stavke |izražati misli s stavki|; ~ zvonove v topove pretapljati; prelivati kaj z/s čim ~ torto s čokolado; neobč. prelivati koga Znoj ga ~a obliva
prelívati se -am se (í) Barve se ~ajo; poud. Po ulicah se ~ajo množice |hodijo v velikem številu|; poud. prelivati se v kaj Poletje se ~a v jesen |prehaja|
Število zadetkov: 194