Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
prepásti2 -pásem dov., nam. prepàst; prepásenje; drugo gl. pasti2 (á) kaj ~ čredo čez poletje
Pravopis
prevésiti -im dov. prevéšen -a; prevéšenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ noge čez rob; prevesiti kaj z/s čim ~ stene z blagom
prevésiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Tehtnica se je prevesila; poud. prevesiti se v kaj Poletje se je prevesilo v jesen |je prešlo|
Pravopis
prevéšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prevéšanje (ẹ́) kaj ~ noge čez rob ležišča
prevéšati se -am se (ẹ́) Čoln se ~a na desno; poud. prevešati se v kaj Pomlad se je začela prevešati v poletje |je začela prehajati|
Pravopis
skozi [poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz..
1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt
2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja
3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim
4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo
5. vzročnostni: postati znan ●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram
6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami
7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›
Pravopis
súšen -šna -o; bolj ~ (ú) ~o poletje; Ta otok je precej ~
súšni -a -o (ȗ) ~a doba
súšnost -i ž, pojm. (ú)
Pravopis
súšnat -a -o; bolj ~ (ȗ) ~o poletje
Pravopis
umírati -am nedov. -ajóč, -áje; umíranje (í ȋ; ȋ) od česa ~ ~ lakote; poud. ~ ~ radovednosti |biti zelo radoveden|; umirati za koga/kaj ~ ~ domovino; poud. umirati po kom/čem, za kom/čim |hrepeneti|; umirati za čim ~ ~ rakom; poud.: Gozd ~a |propada|; Poletje ~a |se končuje|
Pravopis
v3 [poudarjeno ú] predl., nepravilen je izgovor [və]; nasprotnostni par je iz
I. z mest.
1. mestovni prostorski stanovati ~ bloku; nastop ~ Celju; bolečina ~ prsih; delati ~ turizmu; skrčiti noge ~ kolenih; širok ~ pasu; stati ~ vodi; ostati ~ postelji; poud. kopati se ~ denarju |imeti dosti denarja|
2. časovni ~ četrtek; ~ prihodnjem letu; ~ davnih časih; ~ času kuge; ~ košnji otave med košnjo; sprehajati se ~ dežju; končati ~ roku; ●~ nedeljah ob nedeljah
3. povedkovniški biti ~ stiski; knj. pog. ~ redu dobro, prav; ostati ~ dvomih; poud. biti si ~ laseh |v sporu|; biti si ~ sorodu; ~ meni imaš prijatelja
4. vzročnostni ~ jezi si puliti lase; uboj ~ samoobrambi
5. lastnostni iti ~ parih; pomagati ~ denarju; poud. ravnati s kom ~ rokavicah |obzirno, previdno|; živeti ~ miru; umirjen ~ vedenju; podoben ~ hoji; ~ tretje gre rado; knj. pog. ~ redu človek dober, pošten
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. vá..
1. smerni prostorski priti ~ hišo; stopiti ~ dvigalo; metati ~ jamo, zrak; zaviti ~ desno; sesti ~ šolsko klop; poglobiti se vase; vpreči ~ jarem
2. mestovni prostorski rdeč ~ obraz; ranjen ~ ramo
3. časovni vrniti se ~ soboto; ~ prihodnje se poboljšaj
4. vezljivostni zaljubiti se ~ sošolko; Zaupam vanjo; verovati ~ Boga
5. povedkovniški spremeniti se ~ žabo; spraviti ~ red; To spada ~ redno delo; Pomlad prehaja ~ poletje; poud. lesti ~ dolgove |zadolževati se|; spustiti se ~ boj; razcepiti se ~ dva dela
6. vzročnostni dati ~ najem; povedati ~ opravičilo; vabiti ~ goste; obleka za ~ cerkev; strašilo za ~ proso
7. lastnostni zavpiti ~ en glas; igrati ~ troje; živeti ~ dvoje; zavit ~ brisačo
Pravopis
zakasníti -ím dov. zakásnil -íla, nam. zakasnít/zakasnìt, zakasnjèn -êna in zakásnjen -a; zakasnjênje in zakásnjenje (í/ȋ í) koga/kaj Slaba cesta nas je zakasnila; Vreme je zakasnilo trgatev; zakasniti z/s čim ~ z obiranjem; neobč. Vlak je zakasnil zamudil
zakasníti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v gostilni; Poletje se je zakasnilo
Pravopis
zidáriti -im nedov. -èč -éča; zidárjenje (á ȃ) hoditi zidarit čez poletje

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
kàkor primer. vez.
1.
za izražanje primerjave glede enakosti; za izražanje podobnosti, približne podobnosti, dozdevne podobnosti
SINONIMI:
kot2, knj.izroč. ko1
2.
navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti
SINONIMI:
ko1, kot2, od, star. mimo3, star. nego1
GLEJ ŠE SINONIM: če, čeprav, kolikor, nekako2
GLEJ ŠE: čeprav, čim prej, kakor koli, takoj ko
Celotno geslo Sinonimni
končeváti se -újem se nedov.
izraža, da se kaj približuje prenehanju, koncu
SINONIMI:
končavati se, pog. biti pri koncu, star. biti pri kraju, ekspr. bližati se koncu, pog. iti h koncu, star. iti h kraju, vznes. iti v zaton, ekspr. izzvenevati, pog. lesti h koncu, star. lesti h kraju, zastar. nehavati se, zastar. nehovati se, star. skončavati se, star. skončevati se, publ. zaključevati se, zastar. završevati se
Celotno geslo Sinonimni
polétje -a s
del leta med pomladjo in jesenjopojmovnik
SINONIMI:
star. leto
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik babje poletje
Celotno geslo Sinonimni
polétno nač. prisl.
izraža, da dejanje, stanje poteka tako, kot je značilno za poletje
SINONIMI:
star. poletensko

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
glédati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po kom/čem / za kom/čim / kam / kod
Celo poletje so gledali proti planinam.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti odprte oči
Gleda /kakor miš iz moke/.
3.
kdo/kaj z gledanjem dojemati kaj
Rad gleda filme in tudi televizijo.
4.
kdo/kaj z gledanjem izražati stanje, lastnost
/Zaljubljeno/ gleda /kot kakšen mladenič/.
5.
kaj biti usmerjeno proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / kam
Soba gleda na dvorišče.
6.
kdo/kaj ukrepati kaj 'želeno'
Gleda le na to, da bi kaj zaslužil.
Celotno geslo Vezljivostni G
izgubíti -ím tudi zgubíti -ím dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj
(Na potovanju) je izgubil denarnico in vse dokumente.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj , postati siromašnejši za koga/kaj
/Zaradi velike nepazljivosti/ je (pri transakcijah) izgubil precej denarja.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več kaj 'zmožnost, stanje, lastnost', postati siromašnejši za kaj 'zmožnost, stanje, lastnost'
Najprej je izgubil sluh, /postopoma/ pa še vid.
4.
iz športa kdo/kaj nepredvideno ne imeti več kaj
Igralec je izgubil žogo.
Celotno geslo Vezljivostni G
nabráti -bêrem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti koga/kaj
Nabral si je ta boljša jedrca (na kup).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti v gube koga/kaj
(Okoli pasu) si je krilo /prav na drobno/ nabrala.
Celotno geslo Vezljivostni G
potováti -újem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Potovali so /pretežno peš/.
2.
kaj prenašati se mimo/okoli/okrog/brez/zaradi koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob čem / pred/za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Dražljaji potujejo /po živcih/ v možgane.
Celotno geslo Vezljivostni G
prehájati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja (glagol spremembe lastnosti)
1.
kdo/kaj hoditi mimo/iz/z/s koga/česa / od kod / v/na/skozi/čez koga/kaj / kam
Vojska je cel dan prehajala (čez) reko.
2.
kdo/kaj spreminjati se, menjavati se od—do/iz/z/s koga/česa / od kod / k/h komu/čemu / čez/skozi/v/na koga/kaj / kam
Zaposleni so /postopoma/ prehajali v sosednji oddelek.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj presegati koga/kaj
Praksa je prehajala teoretične ugotovitve.
4.
neobčevalno knjižno kaj minevati
Čas (mu) prehaja /počasi/.
5.
neobčevalno knjižno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj obhajati koga/kaj
/Zaradi smradu/ ga je prehajala slabost.
Celotno geslo Vezljivostni G
prehájati v -am v nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja (glagol spremembe lastnosti)
1.
kdo/kaj spreminjati se, menjavati se v koga/kaj
/Z aktivnostjo mišic/ sladkor prehaja v mlečno kislino.
2.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kaj kakšen/kakšno
Začeli so prehajati v napad.
Število zadetkov: 194