Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
razbelíti in razbéliti -im dov. (ī ẹ́)
1. močno segreti: razbeliti olje, železo; razbeliti peč za peko; razbeliti v ognju; s kurjenjem razbeliti; pečnice so se razbelile / ekspr. poletno sonce je razbelilo ozračje
2. nav. ekspr. povzročiti občutek velike toplote: pripeka mu je razbelila glavo
    razbéljen -a -o:
    hladiti si razbeljen obraz; od sonca razbeljene skale; razbeljeno jeklo
SSKJ²
razgréti -grêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. narediti kaj (zelo) toplo: razgreti peč; s kurjenjem razgreti / razgreti mast / poletno sonce je razgrelo ozračje; kamen se je na soncu razgrel
2. povzročiti občutek (velike) toplote: sonce jih je razgrelo; med hojo so se razgreli / živahna igra otroke razgreje
3. ekspr. razvneti: glasba jih je razgrela; ljudje so se razgreli in govorili drug čez drugega / film jim je razgrel domišljijo
// zelo razburiti, razjeziti: krivični očitki človeka razgrejejo; tako se je razgrel, da so ga komaj pomirili / molči že, se je razgrel
● ekspr. vino je družbo razgrelo zaradi popitega vina so postali bolj živahni, zgovorni; ekspr. s petjem borbenih pesmi jih je hotel razgreti spodbuditi, navdušiti
    razgrét -a -o:
    razgret obraz; pomiriti preveč razgrete razpravljavce; streha je razgreta; iz kuhinje je prišla vsa razgreta; razgret od hitre hoje
SSKJ²
razgrévati -am nedov. (ẹ́)
1. delati kaj (zelo) toplo: razgrevati peč / poletno sonce razgreva zemljo; skale se razgrevajo
2. povzročati občutek (velike) toplote: naporna hoja razgreva
3. ekspr. razvnemati: taka glasba razgreva strasti; razgrevati zavist; med pripovedovanjem se je vse bolj razgreval / razgrevati domišljijo / častihlepje jih razgreva
// zelo razburjati, jeziti: krivica človeka razgreva; ne razgrevaj se zaradi stvari, ki jih ni mogoče spremeniti / domov pojdi, se je razgreval
Celotno geslo eSSKJ
róbec róbca samostalnik moškega spola [róbəc]
    1. izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja kvadratne oblike zlasti za brisanje nosu
    2. starinsko ruta
STALNE ZVEZE: veliki robec
ETIMOLOGIJA: = hrv. rúbac < *rǫbьcь iz pslov. *rǫbъ ‛kar je odsekano, odrezano, kos tkanine’, podobno kot hrv. rȗblje ‛perilo’, rus. rubáška ‛srajca’
Celotno geslo Vezljivostni NG
sádež-asamostalnik moškega spola
  1. navadno v množini užitni del rastline
    • sadež česa
    • , sadež s čim
    • , sadež za kaj/koga
SSKJ²
sádje -a s (á)
1. več sadov, sadovi: sadje se medi, zori; obirati, prebirati, skladiščiti sadje; črvivo, gnilo, kislo, nezrelo sadje; kuhano, surovo, sveže sadje; predelava sadja v mošt; gajbica za sadje; hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje; sadje in zelenjava / konzervirati, sušiti, vkuhavati, vlagati sadje / kosmulja, ribez in drugo jagodičasto sadje; jesensko, poletno, zgodnje sadje; južno sadje ki uspeva v južnejših, toplejših krajih; koščičasto, pečkato sadje; moknato sadje izsušeno, krhko (zaradi prezrelosti); namizno sadje ki je boljše, izbrane vrste; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje; madeži od sadja
♦ agr. lupinasto sadje ki ima trd, suh ovoj; gastr. kandirano sadje prepojeno z gosto sladkorno raztopino
2. sadno drevje: po nižinah je sadje že odcvetelo; sadje je dobro obrodilo; po toči si sadje dolgo ni opomoglo
Celotno geslo eSSKJ
sandál sandála samostalnik moškega spola [sandál]
    1. navadno v množini elegantno poletno žensko obuvalo z navadno nizko ali srednje visoko peto, ki se s paščkom, jermenom pripne čez gleženj; SINONIMI: opanka, sandala
      1.1. navadno v množini poletno obuvalo, navadno z ravnim podplatom, s paščki, jermeni; SINONIMI: opanka, sandala
STALNE ZVEZE: gladiatorski sandal
ETIMOLOGIJA: ↑sandala
Celotno geslo eSSKJ
sandála sandále samostalnik ženskega spola [sandála]
    1. navadno v množini elegantno poletno žensko obuvalo z navadno nizko ali srednje visoko peto, ki se s paščkom, jermenom pripne čez gleženj; SINONIMI: opanka, sandal
      1.1. navadno v množini poletno obuvalo, navadno z ravnim podplatom, s paščki, jermeni; SINONIMI: opanka, sandal
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sandale in lat. sandalium iz gr. sandálion, nejasnega izvora - več ...
SSKJ²
sandála -e ž (ȃ)
nav. mn. lahko poletno obuvalo z jermeni ali z zelo izrezanim krojem z nizko ali visoko peto: obuti sandale; modne sandale; strgati jermen na sandalah
Celotno geslo Sinonimni
sandála -e ž
lahko poletno obuvalo z jermeni ali z zelo izrezanim krojem z nizko ali visoko petopojmovnik
SINONIMI:
sandal, pog. opanek, pog. opanka, ekspr. sandalica
Celotno geslo Pohlin
selo [sélo] samostalnik srednjega spola
  1. podeželje
  2. poletno bivališče
Jezikovna
Sklanjanje moških imen oz. imen trgovin in znamk

Zanimajo pa me tudi moška imena trgovin, in sicer Tom Tailor, Harvey Norman ipd. Katera sestavina se sklanja? V praksi se namreč vedno le zadnja.

Jezikovna
Slovnična pravilnost zgradb »verjeti v zdravnike« in »sanjati nekoga« ter »poslati preko ...«

Ali je besedna zveza verjeti v zdravnike, vase ... pravopisno ustrezna ali gre za hrvatizem (na primer vjeruj u ljubav)?

Prav tako me zanima, ali je sanjati tebe hrvatizem.

Zakaj preko ni pravopisno ustrezno?

Jezikovna
So utrinki »s« ali »iz poletne šole«?

Zanima me, kateri predlog bo v sledečem primeru ustrezen: Sledi nekaj utrinkov iz poletne šole. Sledi nekaj utrinkov s poletne šole.

Moje mnenje je, da je bolj pravilen drugi stavek, saj smo na poletni šoli, medtem ko smo v šoli. Je takšno sklepanje pravilno?

Celotno geslo Frazemi
srebró Frazemi s sestavino srebró:
bíti kàkor žívo srebró, bíti žívo srebró, kàkor žívo srebró, kot žívo srebró, žívo srebró je pádlo, žívo srebró se je dvígnilo, žívo srebró se je povzpélo, žívo srebró se je spustílo
Geografija
súbpolárni vlážnostni podnébni pás -ega -ega -ega pasú m
Celotno geslo ePravopis
Škuc
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Škuca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
skrajšano ime za Društvo Škuc
skrajšano ime za Galerijo Škuc
IZGOVOR: [škúc], rodilnik [škúca]
BESEDOTVORJE: Škucev redko Škučev
SSKJ²
špíncelj -clja m (í)
nar. koničasto belo ali rumeno poletno jabolko: košara špincljev
Celotno geslo Pohlin
špincelj [špíncǝlj špíncǝljna] samostalnik moškega spola

rastlina navadna trdoleska, LATINSKO: Euonymus europaeanepopoln podatek

Botanika
uredínij -a m
Število zadetkov: 89