Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
políca1 -e ž (í) 
  1. 1. vodoravna deska za odlaganje, shranjevanje predmetov, pritrjena na steni ali v omari: montirati polico; postaviti vazo na polico; ozka, visoka polica / knjižna polica; omara s policami
    ●     ekspr. v shrambi se šibijo police shramba je dobro založena; knjiga bo kmalu prišla na knjižne police bo izšla; bo v prodaji
    // kar je po obliki temu podobno: police in strešice na fasadi; polica nad kaminom / okenska polica
  2. 2. vodoravni ali rahlo nagnjeni del med strmimi ploskvami pri terasastem svetu: prečkati polico; travnata polica; hiše na polici; polica in brežina
SSKJ
políca2 -e ž (í) navadno v zvezi zavarovalna polica listina s podatki o sklenjeni zavarovalni pogodbi: izdati polico; prošnja za razveljavitev police / nezgodna zavarovalna polica
SSKJ
podôkenski tudi podókenski -a -o [kən] prid. (ō; ọ́) ki je pod oknom: podokenski prostor / podokenska polica okenska polica
SSKJ
knjížen -žna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na knjigo: knjižni hrbet, ovitek; nagrada za najboljšo knjižno opremo / knjižna omara, polica / knjižni sejem; novosti s knjižnega trga / knjižni katalog, oglas; delo je izšlo v priljubljeni knjižni zbirki / uveljavil se je kot knjižni ilustrator / njegove pesmi so izšle v knjižni obliki
    ●     ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira
    // redko književen, literaren: izdajati knjižni časopis / delo je njegov knjižni prvenec
  2. 2. lingv. nanašajoč se na kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti: knjižni jezik; knjižna izreka
  3. 3. ki se rabi za knjiženje: knjižni stroj
    ♦     ekon. knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; tisk. knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev
    knjížno prisl.: ta izraz zveni nekoliko knjižno
SSKJ
kvárt -a m (ȃ) 
  1. 1. redko del mesta s posebnimi značilnostmi; četrt: stanuje v delavskem kvartu / revni kvarti prestolnice
    // prva leta po 1945 najmanjša upravna enota v mestu: kvart in rajon
  2. 2. biblio. velikost grafičnega dela z višino od 25 do 35 cm, četverka: roman je natisnjen v kvartu [4⁰] / polica za kvarte
  3. 3. angleška prostorninska mera, približno 1 l: kvart piva / razstava majolik in kvartov; neskl. pril.: knjiga v kvart formatu
SSKJ
predélek -lka m (ẹ̑) 
  1. 1. ločen, ograjen prostor: nizke stene ločijo predelke v svinjaku; dati vsako žival v svoj predelek; s premičnimi pregradami spreminjati velikost predelkov
    // prostorsko ločen, omejen del česa: predelka bisage; predelki v denarnici, torbici; polica s štirimi predelki
  2. 2. redko oddelek, kupe: voziti se sam v predelku
  3. 3. redko rubrika: leposlovni predelek časopisa / predelki ladijskega dnevnika
    ●     redko razdeliti štrene na več predelkov pramenov
SSKJ
vdáti se vdám se dov., 2. mn. vdáste se in vdáte se; vdál se (á) 
  1. 1. zaradi pritiska, delovanja sile prenehati ohranjati trdnost: poskusil je na silo odpreti vrata, toda ključavnica se ni vdala; vrata so se hitro vdala / zaradi preobteženosti se je polica vdala upognila
  2. 2. prenehati ohranjati svojo voljo, stališče in začeti delati, živeti v skladu z voljo, stališčem drugega: vdati se prošnji, ukazu / ekspr. pod težo dokazov se je vdal, da je lagal je po nasprotovanju, zanikovanju priznal
    // navadno v zvezi z v prenehati (notranje) nasprotovati kakemu stanju, položaju in začeti delati, živeti v skladu z razmerami: vdati se v razmere, usodo / nič več se ne pritožuje, se je že kar vdal / v krščanskem okolju vdati se v božjo voljo
  3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek stanja osebka, kot ga določa samostalnik: ne vdaj se nepotrebni jezi; vdati se obupu in žalosti
    // izraža začetek dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: vdati se alkoholizmu, brezdelju, sanjarjenju / star. po končanem delu se je vse vdalo petju in veselju / vdati se alkoholu, mamilom
  4. 4. prenehati se bojevati in priti pod oblast nasprotnika: po dolgem boju so se vdali / vdati se sovražniku
  5. 5. s predčasnim prenehanjem igranja, tekmovanja zaradi premoči nasprotnika priznati svoj poraz: igralec, šahist se je vdal
  6. 6. ekspr. ljubezensko se prepustiti partnerju: v ljubezni se mu je vdala; vdala se mu je in spočela
    ●     zastar. imeli so svate, hči se je vdala se je poročila, omožila; star. konec februarja se je mraz nekoliko vdal je popustil
    vdán -a -o 
    1. 1. deležnik od vdati se: biti vdan v usodo; postati vdan pijači; vdano prenašanje trpljenja
    2. 2. ki čuti veliko čustveno naklonjenost in spoštovanje do koga, združeno s pripravljenostjo upoštevati njegovo voljo, potrebe, želje: ljubiti koga in mu biti vdan; bila mu je zvesta in vdana žena; biti komu pretirano, ekspr. slepo vdan; ekspr. bila mu je iz srca, od srca vdana / kot vljudnostna fraza na koncu pisma Te (te) pozdravlja Tvoj (tvoj) vdani prijatelj
      // ki vsebuje, izraža tako čustvo: vdan nasmeh, pogled; boječe, otroško vdan / vdana ljubezen; pesem izraža vdano občudovanje
    3. 3. ki nesebično in zvesto dela za dobro koga: vdani pomočniki, uslužbenci
    4. 4. ekspr. ki se trudi za dosego tega, kar izraža določilo: biti pretirano vdan redu; bila je vdana modi in posnemanju tujega / biti vdan plemenitim, človekoljubnim idealom; prisl.: vdano prenašati trpljenje
SSKJ
kamín -a m (ȋ) 
  1. 1. vzidana peč z odprtim kuriščem: greti se, sedeti pri kaminu; v kaminu so gorela velika polena; širok marmornat kamin; polica nad kaminom / angleški kamin
    // nižja, manjša sobna peč: zakuriti v kaminu / sobni kamin
  2. 2. nar. zahodno dimnik: omesti kamin
  3. 3. alp. strma razpoka v skalovju z vzporednima stenama: gvozditi po kaminu; navpičen kamin
SSKJ
méter -tra m (ẹ̄) 
  1. 1. osnovna enota za merjenje dolžine: debelina je dva metra [2 m]; drog meri štiri metre; polica je dolga tri metre; več metrov debelo obzidje; pog. visok je meter sedemdeset meter in sedemdeset centimetrov
    // dolžina v metrih / blago na metre blago, ki se prodaja in reže v poljubnih dolžinah
    // kar meri določeno količino teh enot: odmeriti dva metra traku; do gozda je še petsto metrov / zadene ga na dvesto metrov; letalo se je dvignilo na pet tisoč metrov
    ●     ekspr. kje bi že zdaj bil, če štejem vse metre, ki sem jih prehodil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; publ. v obratu bodo kmalu stekli prvi metri najlona bodo začeli proizvajati najlon
    // v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre [3 m3] drv; izkopali so več kubičnih metrov zemlje / meriti v kubičnih metrih / pog. koliko daš za meter drv za kubični meter
    // v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri deset kvadratnih metrov [10 m2] / pog. koliko stane meter parcele kvadratni meter
  2. 2. priprava z označenimi centimetri, decimetri, metri za merjenje, navadno dolga 1 do 2 m: kupiti meter in kladivo; lesen, zložljiv meter / šiviljski meter trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m; centimeter
  3. 3. nar. vzhodno utežna mera, 100 kg; cent: pridelal je deset metrov pšenice
    ♦     šport. tek na dvesto, sto metrov; trg. tekoči meter enota za merjenje dožine ne glede na širino
SSKJ
odrešílen -lna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ekspr. ki naredi, povzroči, da kdo postane deležen notranjega miru, sprostitve: pričakoval je odrešilne besede; hrepeneti po odrešilni ljubezni
  2. 2. knjiž. rešilen: najti odrešilni izhod; polica je bila za plezalca odrešilna / čakal je odrešilnega spanca; obšla ga je odrešilna misel / napočil je odrešilni dan
    ♦     rel. Kristusova odrešilna smrt
SSKJ
glasíti se -ím se nedov. (ī í) knjiž.  
  1. 1. zlasti pri napovedovanju imeti naslednjo vsebino, biti tak: Pitagorov izrek se glasi: a2 + b2 = c2; moja trditev se glasi; sodba se je glasila: pet let ječe; pismo se je glasilo takole / odgovor se je glasil kratko in ostro / z oslabljenim pomenom: kako se glasi vaš naslov; rezervacija se glasi na vaše ime je
  2. 2. s prislovnim določilom biti slišen: od hiše sem se je glasil pridušen, že hripav jok; zamolklo zvonjenje se je glasilo iz daljave; iz sobe se glasi veselo žvenketanje kozarcev / vsepovsod se je glasila pesem
    glasíti star.  razširjati, razglašati: glasiti nove ideje; glasil in poveličeval je njegovo slavo / zastar. glasiti ure biti, udarjati
    glasèč se -éča -e: zavarovalna polica, glaseča se na očetovo ime
SSKJ
grêda -e stil. -é ž, rod. mn. grêd (é) oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu: gredo opleti, prekopati; cvetlična greda; grede za zelenjavo / topla greda pokrita s steklom in ogrevana; zaprta greda ograjena in navadno pokrita s steklom; pren., ekspr. pisatelj je rasel v topli gredi kulturnega izročila
// oddeljena ploskev na solinah: tam je solarna in na stotine gred, ločenih z nasipi in kanali
♦ alp. poševno potekajoča polica v skalovju
SSKJ
konzóla -e ž (ọ̑) 
  1. 1. arhit. kamnit, lesen pomol iz stene, navadno kot okras: z glavami okrašene konzole; konzola nad oknom
    // mizica, prislonjena na steno, navadno pred ogledalom: marmornata konzola
  2. 2. knjiž. na steno pritrjen podstavek, polica: na konzoli so stali lončki z rožami
    ♦     teh. betonski, lesen, jeklen nosilni element, enostransko vpet v zid, steber
SSKJ
ôkenski tudi ókenski -a -o [kən] prid. (ō; ọ́) nanašajoč se na okno: železni okenski križi; okenska mreža / okenska odprtina; motne okenske šipe; odpreti obe okenski krili / okenska polica / dolge okenske zavese / balkonske in okenske cvetlice
♦ grad. okenski okvir okvir, ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; okenski parapet stena v prostoru med spodnjim okenskim robom in tlemi; okenska preklada preklada nad oknom; obrt. okensko zatikalo priprava, ki onemogoča gibanje odprtega okenskega krila
SSKJ
podôknica in podóknica -e ž (ȏ; ọ̑) 
  1. 1. (lirična) pesem, peta navadno ponoči pod oknom: poslušati podoknico / zapeli so ji podoknico
  2. 2. star. okenska polica: nasloniti se na podoknico
SSKJ
škáfnica -e ž (ȃ) etn.  
  1. 1. zidna vdolbina ali polica v hiši za navadno dva škafa z vodo: postaviti škaf v škafnico
  2. 2. drog za nošenje škafa: vtaknil je škafnico skozi ušesa in odnesla sta vodo v hlev
SSKJ
vinkulírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. omejiti razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem, vezati: vinkulirati hranilno knjižico; vinkulirati na geslo, z geslom / vinkulirati vrednostni papir na ime prepovedati prenos na drugega upravičenca
    vinkulíran -a -o: vinkulirana zavarovalna polica
SSKJ
zagrúščiti -im dov. (ȗ) prekriti, pokriti z gruščem: odkruški so zagruščili ledenik
    zagrúščen -a -o: zagruščena skalnata polica
SSKJ
zavaroválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zavarovanje: zavarovalni pripomočki; zavarovalna vrv / zavarovalna dejavnost / zavarovalna pogodba / zavarovalni agent, zastopnik; zavarovalna doba čas trajanja zavarovanja in jamstva pri prostovoljnem zavarovanju; čas trajanja stalne ali začasne zaposlitve, ki se upošteva pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju; zavarovalna polica listina s podatki o sklenjeni zavarovalni pogodbi; zavarovalna premija denarni znesek, ki ga je treba plačati zavarovalnici za določeno vrsto zavarovanja
♦ jur. zavarovalni primer primer, glede na katerega se zavaruje; zavarovalna vsota vsota, ki jo ob sklenitvi zavarovanja določi zavarovalec in od nje plačuje zavarovalno premijo
SSKJ
zgrméti -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. grmeč se hitro premakniti: skočil je na konja in zgrmel čez lesen most / plaz je zgrmel na cesto, v dolino; vlak je zgrmel skozi predor
// grmeč pasti: polica se je podrla in kozarci so zgrmeli na tla; spotaknil se je in zgrmel po stopnicah; zgrmeti v prepad
● ekspr. ob potresu je hiša zgrmela na kup se je podrla, porušila; ekspr. načrt je zgrmel v prah je propadel, ni uspel
Število zadetkov: 37