strán Frazemi s sestavino strán:
bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, dáti kàj na strán, drúga strán medálje, íti na strán, na vsè straní, na vsè štíri straní, na vsè štíri straní nebá, na vsè štíri straní svetá, nasprótna strán, obrníti nôvo strán zgodovíne, obrníti še êno strán čésa/v čém, spŕte straní, státi na stráni, státi na stráni kóga, šálo na strán, znájti se na stráni kóga
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
súknja Frazemi s sestavino súknja:
béla súknja, nosíti bélo súknjo, nosíti vojáško súknjo, obléči vojáško súknjo, sléči vojáško súknjo
béla súknja, nosíti bélo súknjo, nosíti vojáško súknjo, obléči vojáško súknjo, sléči vojáško súknjo
Celotno geslo
eSSKJ
škarpína škarpíne samostalnik ženskega spola [škarpína]
- 1. morska riba navadno rdečkasto oranžne barve z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena scrofa; SINONIMI: škarpena
SSKJ²
Celotno geslo
Sprotni
tatsoi samostalnik moškega spola
- užitna rastlina z mehkimi žličastimi listi na dolgih pecljih, po izvoru iz Kitajske, Brassica rapa var. rosularis
Geologija
SSKJ²
tiščáti -ím nedov. (á í)
1. s silo delovati na kaj, da ostane v določenem položaju: moker sneg je tiščal veje k tlom; tiščal ga je k steni, ob steno; tiščati koga proč od sebe
// na tak način preprečevati prehod skozi kako odprtino: tiščati pokrovko, da ne bi uhajala para; tiščati vrata / tiščati si nos, ušesa
2. delati, da je kaj tesno na čem, ob čem: tiščati lice k šipi, na šipo; tiščati si robec na usta / tiščati glavo med ramena
// objemajoč imeti tesno ob čem: tiščal jo je k sebi; tiščati otroka na prsi; tiščala sta se drug k drugemu
3. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami delati, da na kaj deluje sila: tiščati koga za vrat
// trdno držeč imeti kje: v roki je tiščal denar; tiščati pipo med zobmi, v ustih
4. s silo ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: levico je tiščal na prsih; tiščati roke v žepu / tiščati usta, veke, zobe skupaj / tiščati pest
5. s pritiskanjem povzročati komu bolečino, neugodje: čevlji me tiščijo; sedlo je konja tiščalo / očala ga tiščijo za ušesi; obveza tišči je pretesno ovita / taka hrana jo tišči v želodcu; nekaj me tišči v glavi; brezoseb. v grlu, prsih, želodcu ga tišči
6. ekspr., navadno s prislovnim določilom prizadevati si kljub oviram, odporu iti, priti kam: ljudje so tiščali k izhodu, proti vratom, v cerkev / živina tišči v deteljo; ne tíšči v hribe v takem vremenu; otrok tišči ven / hči tišči z doma; mladi tiščijo iz vasi v mesta / nikar tako ne tišči v njihovo družbo
// prizadevati si doseči, uresničiti določeno stvar, ki bo po mnenju govorečega povzročila, da bo osebek deležen tega, kar izraža dopolnilo: fant tišči v nesrečo, nevarnost / tiščati v vojno
7. ekspr., s predlogom vsiljivo približevati se komu: sédi tam in ne tíšči k nama; množica je tiščala za njim / ovce so tiščale za pastirjem
// v zvezi z za zelo, vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: dekleti tiščita za moškimi; že dolgo tišči za njo
// v zvezi z v vztrajno, vsiljivo spraševati, prositi, prigovarjati: neprestano je tiščal vanjo, kaj ji je; tiščali so vanj, naj jim pove / tiščati v koga z vprašanji
8. ekspr. pojavljati se kje v veliki količini: kri ji tišči v glavo / skozi okna in vrata je tiščala sopara, vročina
9. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: davki so tiščali ljudstvo; dvomi, skrbi jih tiščijo / tišči ga vprašanje, kako naj stvar prav reši
● ekspr. denar ga tišči ima ga preveč, pa ne ve, kako bi ga porabil; mleko tišči kravo zaradi (pre)velike količine, nabrane v vimenu, ji povzroča neugodje; ekspr. tiščati denar hraniti ga, biti skop; pog. obljubil mu je, v žepu pa je tiščal figo obljube ni nameraval izpolniti; ekspr. kar naprej tišči glavo v knjige veliko bere, študira; ekspr. tiščati glavo v pesek (kot noj) ne hoteti videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo; ekspr. tiščati glave skupaj si šepetati; se družiti, biti skupaj; ekspr. žalost mu je tiščala grlo bil je zelo žalosten, prizadet; ekspr. v vsako reč tišči svoj nos se vmešava; ekspr. do zdaj so (si) tiščali oči in ušesa pred resnico niso hoteli spoznati resnice; star. tiščati pene imeti pene na ustih, zlasti ob bolezni; tiščati pesti za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; ekspr. obljuba ga tišči za vrat mu povzroča težave, neprijetnosti, ker je ne more, noče uresničiti, čeprav bi jo moral; ekspr. tiščala je svojo, zato je odnehal vztrajala je pri tem, kar je rekla; ekspr. besede so mu tiščale na jezik, a je molčal rad bi govoril; ekspr. vedno tišči v ospredje hoče biti prvi, upoštevan; evfem. tišči ga na stran opraviti mora veliko, malo potrebo; ekspr. vedno tiščijo skupaj so skupaj, si prizadevajo biti čim več skupaj
1. s silo delovati na kaj, da ostane v določenem položaju: moker sneg je tiščal veje k tlom; tiščal ga je k steni, ob steno; tiščati koga proč od sebe
// na tak način preprečevati prehod skozi kako odprtino: tiščati pokrovko, da ne bi uhajala para; tiščati vrata / tiščati si nos, ušesa
2. delati, da je kaj tesno na čem, ob čem: tiščati lice k šipi, na šipo; tiščati si robec na usta / tiščati glavo med ramena
// objemajoč imeti tesno ob čem: tiščal jo je k sebi; tiščati otroka na prsi; tiščala sta se drug k drugemu
3. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami delati, da na kaj deluje sila: tiščati koga za vrat
// trdno držeč imeti kje: v roki je tiščal denar; tiščati pipo med zobmi, v ustih
4. s silo ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: levico je tiščal na prsih; tiščati roke v žepu / tiščati usta, veke, zobe skupaj / tiščati pest
5. s pritiskanjem povzročati komu bolečino, neugodje: čevlji me tiščijo; sedlo je konja tiščalo / očala ga tiščijo za ušesi; obveza tišči je pretesno ovita / taka hrana jo tišči v želodcu; nekaj me tišči v glavi; brezoseb. v grlu, prsih, želodcu ga tišči
6. ekspr., navadno s prislovnim določilom prizadevati si kljub oviram, odporu iti, priti kam: ljudje so tiščali k izhodu, proti vratom, v cerkev / živina tišči v deteljo; ne tíšči v hribe v takem vremenu; otrok tišči ven / hči tišči z doma; mladi tiščijo iz vasi v mesta / nikar tako ne tišči v njihovo družbo
// prizadevati si doseči, uresničiti določeno stvar, ki bo po mnenju govorečega povzročila, da bo osebek deležen tega, kar izraža dopolnilo: fant tišči v nesrečo, nevarnost / tiščati v vojno
7. ekspr., s predlogom vsiljivo približevati se komu: sédi tam in ne tíšči k nama; množica je tiščala za njim / ovce so tiščale za pastirjem
// v zvezi z za zelo, vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: dekleti tiščita za moškimi; že dolgo tišči za njo
// v zvezi z v vztrajno, vsiljivo spraševati, prositi, prigovarjati: neprestano je tiščal vanjo, kaj ji je; tiščali so vanj, naj jim pove / tiščati v koga z vprašanji
8. ekspr. pojavljati se kje v veliki količini: kri ji tišči v glavo / skozi okna in vrata je tiščala sopara, vročina
9. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: davki so tiščali ljudstvo; dvomi, skrbi jih tiščijo / tišči ga vprašanje, kako naj stvar prav reši
● ekspr. denar ga tišči ima ga preveč, pa ne ve, kako bi ga porabil; mleko tišči kravo zaradi (pre)velike količine, nabrane v vimenu, ji povzroča neugodje; ekspr. tiščati denar hraniti ga, biti skop; pog. obljubil mu je, v žepu pa je tiščal figo obljube ni nameraval izpolniti; ekspr. kar naprej tišči glavo v knjige veliko bere, študira; ekspr. tiščati glavo v pesek (kot noj) ne hoteti videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo; ekspr. tiščati glave skupaj si šepetati; se družiti, biti skupaj; ekspr. žalost mu je tiščala grlo bil je zelo žalosten, prizadet; ekspr. v vsako reč tišči svoj nos se vmešava; ekspr. do zdaj so (si) tiščali oči in ušesa pred resnico niso hoteli spoznati resnice; star. tiščati pene imeti pene na ustih, zlasti ob bolezni; tiščati pesti za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; ekspr. obljuba ga tišči za vrat mu povzroča težave, neprijetnosti, ker je ne more, noče uresničiti, čeprav bi jo moral; ekspr. tiščala je svojo, zato je odnehal vztrajala je pri tem, kar je rekla; ekspr. besede so mu tiščale na jezik, a je molčal rad bi govoril; ekspr. vedno tišči v ospredje hoče biti prvi, upoštevan; evfem. tišči ga na stran opraviti mora veliko, malo potrebo; ekspr. vedno tiščijo skupaj so skupaj, si prizadevajo biti čim več skupaj
- tiščáti se
1. biti tesno ob kom, čem: otroci so se tiščali matere; tiščati se peči
2. ekspr. biti prostorsko tesno ob čem: naša hiša se tišči njihove / hiše se tiščijo druga druge, skupaj
// biti, nahajati se tesno skupaj sploh: na polici se tiščijo knjige / steza se je tiščala gorskih sten
● ekspr. ob praznikih so se tiščali doma so bili; ekspr. zeblo ga je, pa se je tiščal skupaj bil je skrčen, sključen
- tiščáje :
deček je zbežal, tiščaje v rokah ukradeni denar
- tiščèč -éča -e:
tiščeč vrata, je klical na pomoč; tiščeč si ušesa, je odšla
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
Frazemi
uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés
Celotno geslo
Sinonimni
velíko3 nedol. količ. števn., z rodilnikom
izraža veliko število česa
SINONIMI:
veliko število, dosti4, mnogo3, knj.izroč. abundanca, ekspr. armada, ekspr. bataljon, ekspr. brez konca, ekspr. čuda1, knj.izroč. čudo2, ekspr. dež1, ekspr. eskadrilja, ekspr. falanga, knj.izroč. gmota, knj.izroč. gomila, ekspr. gora, ekspr. gozd, ekspr. grmada, ekspr. groza1, ekspr. hrib, ekspr. hudournik, pog. iks, knj.izroč. izobilica, ekspr. izobilje, knj.izroč. jezero1, pog. kaj3, ekspr. kanonada, ekspr. kaskada, knj.izroč. kavalkada, ekspr. kopa, ekspr. kopica, ekspr. koš, star. krdelo, ekspr. kup2, knj.izroč. labirint, knj.izroč. lava, knj.izroč. lavina, ekspr. legija, ekspr. legijon, ekspr. malo morje, neknj. pog. masa, ekspr. milijon, ekspr. mirijada, knj.izroč. mnogoštevilnost, knj.izroč. mnoštvo, ekspr. množica, knj.izroč. množina, ekspr. morje, ekspr. na ducate, ekspr. na kupe, knj.izroč. naliv, ekspr. na milijarde, ekspr. na stotine, neknj. pog. na tavžente, ekspr. na tisoče, ekspr. na tone, zastar. nebroj, ekspr. nemalo, ekspr. nešteto, knj.izroč. neštevilo, knj.izroč. obilica, knj.izroč. obilje, zastar. obilnost, knj.izroč. obilo3, zastar. obilost, knj.izroč. ocean, ekspr. od sile2, ekspr. ogromno, ekspr. plaz2, ekspr. ploha, ekspr. polk, ekspr. polno, ekspr. poplava, ekspr. potok, ekspr. povodenj, ekspr. pragozd, ekspr. premnogo, knj.izroč. prenekaj, knj.izroč. preobilica, knj.izroč. preobilje, neknj. pog. rajda, ekspr. razkošje, ekspr. regiment, ekspr. reka, ekspr. rešta, ekspr. serija, star. sila2, star. silo1, ekspr. skladovnica, ekspr. slap, ekspr. slapovje, ekspr. stotero, ekspr. stotine, ekspr. stotisočero, ekspr. studenec, neknj. pog. tavžent2, ekspr. tema2, ekspr. tisoč2, ekspr. tisočero, ekspr. tone, ekspr. truma, ekspr. valovje, ekspr. velikansko, ekspr. vihar, ekspr. vodomet, ekspr. vojska, ekspr. za čuda1
Jezikovna
Vezljivost: ČESA ali KAJ ne sme manjkati?
Kako je pravilno? Kaj ne sme manjkati ali Česa ne sme manjkati? Primer: Kaj/česa ne sme manjkati na tvojem nakupovalnem seznamu?
Celotno geslo
ePravopis
Voranc
Predlog
Voranca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime
umetniško ime Lovra Kuharja, slovenskega pisatelja
v prenesenem pomenu dela Lovra Kuharja
IZGOVOR: [vóranc], rodilnik [vóranca]
BESEDOTVORJE: Vorančev
PRIMERJAJ: Prežihov Voranc
Pravopis
vrzél -i [-u̯] ž (ẹ̑) ~ med knjigami na polici; iti skozi ~ v ograji; poud. izkoristiti ~ v predpisih |pomanjkljivost, nepopolnost|
SSKJ²
zazvénkniti -em tudi zazvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: zaloputnil je z vrati, da je posoda na polici zazvenknila
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: zaloputnil je z vrati, da je posoda na polici zazvenknila
SSKJ²
zídec -dca m (ȋ)
1. manjšalnica od zid: ograditi vrt z zidcem / ded je hranil časopise na okenskem zidcu zidani polici pod oknom; zidec pri peči zapeček
2. arhit. iz stene izstopajoči del zidu za okras: pročelje je polno zidcev in drugih okraskov; zobčasti zidci in stolpiči nadzidki / venčni zidec ki oklepa stavbo
1. manjšalnica od zid: ograditi vrt z zidcem / ded je hranil časopise na okenskem zidcu zidani polici pod oknom; zidec pri peči zapeček
2. arhit. iz stene izstopajoči del zidu za okras: pročelje je polno zidcev in drugih okraskov; zobčasti zidci in stolpiči nadzidki / venčni zidec ki oklepa stavbo
SSKJ²
zravnáti -ám dov. (á ȃ)
1. z nategovanjem, glajenjem narediti ravno: zravnati zmečkan papir; zravnati dele oblačila z likanjem / zravnati zvite žeblje / zravnal je obleko in jo položil čez stol / pred polaganjem oblog je treba stene zravnati
2. narediti, da pride kaj
a) v naraven, pravilen položaj: zravnati izpahnjeno nogo; mlado drevo je še mogoče zravnati; pohojena trava se je zravnala
b) v pravilen, ustrezen položaj: zravnati knjige na polici; vrsti sta se zravnali / zravnati krmilo
// vzravnati: zravnati hrbet, telo / prostor je tako nizek, da se v njem ni mogoče zravnati; skloniti se in se spet zravnati
1. z nategovanjem, glajenjem narediti ravno: zravnati zmečkan papir; zravnati dele oblačila z likanjem / zravnati zvite žeblje / zravnal je obleko in jo položil čez stol / pred polaganjem oblog je treba stene zravnati
2. narediti, da pride kaj
a) v naraven, pravilen položaj: zravnati izpahnjeno nogo; mlado drevo je še mogoče zravnati; pohojena trava se je zravnala
b) v pravilen, ustrezen položaj: zravnati knjige na polici; vrsti sta se zravnali / zravnati krmilo
// vzravnati: zravnati hrbet, telo / prostor je tako nizek, da se v njem ni mogoče zravnati; skloniti se in se spet zravnati
- zravnáti se
postati raven: po nekaj ovinkih se cesta zravna
- zravnán -a -o:
zravnan hrbet; zravnana obleka; prisl.: zravnano hoditi, sedeti;
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 76
Dostopnost