Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
brínovec brínovca samostalnik moškega spola [brínovəc]
    žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinjevec
ETIMOLOGIJA: ↑brinov
Celotno geslo Frazemi
cvét Frazemi s sestavino cvét:
bíti [právi] cvet čésa, bíti v pólnem cvétu, rdèč kàkor mákov cvét, rdèč kot mákov cvét, v cvétu lét, v cvétu mladósti, v cvétu življênja
Celotno geslo Frazemi
část Frazemi s sestavino část:
bíti pod častjó kómu kàj, bíti v část svôjemu iménu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, délati část svôjemu iménu, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne zdéti se pod častjó kómu kàj, zdéti se pod častjó kómu kàj
Celotno geslo Frazemi
črédnik Frazemi s sestavino črédnik:
kričáti kot črédnik, vpíti kot črédnik
SSKJ²
evrópskost -i ž (ọ̑)
1. pripadnost evropski kulturi, miselnosti: včasih se pojavljajo dvomi o evropskosti vzhodnih delov Evrope
2. pripadnost Evropski uniji: krepitev nacionalizma politikom otežuje prizadevanje za evropskost
Celotno geslo ePravopis
IRIN
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
IRINA IRINO pridevnik
IZGOVOR: [írin]
Celotno geslo Frazemi
jájce Frazemi s sestavino jájce:
bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, čepéti kot kóklja [na jájcih], glédati kóga kot žába jájce, hodíti kot po jájcih, iméti jájca, iskáti dláko v jájcu, Kolúmbovo jájce, kot kóklja [na jájcih], [kot] kúkavičje jájce, ne iméti jájc, podtakníti kómu [kot] kúkavičje jájce, práskati se po jájcih, sedéti kàkor kóklja [na jájcih], ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, tóča, debéla kàkor kúrja jájca, zijáti kot žába jájce
Jezikovna
Jezikovna politika in prevzete besede

Med uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.

Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.

Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.

Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.

Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.

  • Ali je to posledica: Jezikovne politike Slovenije, jezikovne stroke ali česa drugega?
  • Ali je prizadevanje raznih borcev za ohranitev slovensko-slovanske preteklosti in kulture smiselno in pravilno ali pa je zgrešeno?

Hvala in lep pozdrav.

Povezave do videoposnetkov:

Celotno geslo Frazemi
kálni Frazemi s sestavino kálni:
lovíti v kálnem, ribáriti v kálnem, ribárjenje v kálnem
Celotno geslo Frazemi
koléno Frazemi s sestavino koléno:
bíti do kolén v dréku, grísti koléna, iméti méhka koléna, koléna se trésejo kómu, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne séči kómu niti do kolén, pásti na koléna, prosíti kóga na kolénih, státi do kolén v dréku
Celotno geslo eSSKJ
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
Pravopis
naostrèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ srp; poud. naostren proti komu/čemu biti ~ ~ politikom |nasprotovati politikom, ne strinjati se s politiki|
naostrênost -i ž, pojm. (é)
Pravopis
napérjen -a -o (ẹ̑) vstopiti z ~o brzostrelko; naperjen proti komu/čemu poud. proti pokvarjenim politikom ~a komedija |naravnana|
napérjenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Celotno geslo Sinonimni
očítati2 -am nedov. in dov.
1.
komu opozarjati, opozoriti na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost
SINONIMI:
pog. delati očitke, ekspr. metati pod nos, ekspr. metati v zobe, pog. naprej vreči, publ. naslavljati očitke, zastar. očitovati2, knj.izroč. oponašati, knj.izroč. oponesti, star. opotikati, ekspr. pomoliti pod nos, star. sponašati
2.
komu kaj z nezadovoljstvom, nejevoljo opozarjati, opozoriti na kaj negativnega pri kom
SINONIMI:
zastar. očitovati2, knj.izroč. oponašati, knj.izroč. oponesti, zastar. predbacivati, knj.izroč. prigovarjati, zastar. prirekati, star. sponašati, star. sponesti, knj.izroč. zamerjati
GLEJ ŠE SINONIM: obtoževati
Celotno geslo Vezljivostni NG
pamflét-asamostalnik moškega spola
  1. sramotilni sestavek, spis
    • pamflet proti čemu/komu
    • , pamflet s čim
    • , pamflet v/na čem, kje, kako
Celotno geslo Frazemi
pára Frazemi s sestavino pára:
bíti brez prebíte páre, brez prebíte páre, do zádnje páre, kàj ni vrédno [niti] prebíte páre, ne dáti [niti] prebíte páre, ne dobíti niti prebíte páre, ne iméti niti prebíte páre, ostáti brez prebíte páre
Celotno geslo eSSKJ
pízditi pízdim nedovršni glagol [pízditi]
    vulgarno jeziti se, razburjati se
FRAZEOLOGIJA: Kaj pizdiš!
ETIMOLOGIJA: pod vplivom hrv., srb. iz ↑pizda
Celotno geslo Frazemi
plésati Frazemi s sestavino plésati:
plésati takó, kot kdó góde, plésati takó, kot kdó igrá, plésati takó, kot kdó žvížga
Celotno geslo Frazemi
poštévanka Frazemi s sestavino poštévanka:
obvládati kàj kot poštévanko
Celotno geslo Frazemi
rìt Frazemi s sestavino rìt:
bíti kómu za rítjo, bíti kot rìt in srájca, bíti tího kot rìt, bíti v ríti, bŕcniti kóga v rìt, dáti [jíh] kómu po ríti, dáti kómu bŕco [v rìt], dáti kómu [êno] po ríti, dobíti bŕco [v rìt], dobíti jíh po ríti, dobíti žúlje na ríti, hodíti okóli ríti v váržet, hodíti okóli ríti v žêp, iméti mévlje v ríti, iméti sršéne v ríti, íti [hudíču] v rìt, íti okóli ríti v žêp, izprašíti kómu rìt, kúzla skáče v rìt kómu, lahkó me kúšnete na rìt, lésti kómu v rìt, lézenje v rìt, naložíti [jíh] kómu po ríti, okóli ríti v váržet, okóli ríti v žêp, píši me v rìt, píšmevrìt, po ríti bi biló tréba kóga, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, práskati se po ríti, príti okóli ríti v žêp, sprána rìt, státi kómu za rítjo, súniti kóga v rìt, svetíti se kot púmpeževa rìt, temà kàkor v ríti, vsè k ríti prinêsti kómu
Število zadetkov: 25