fránkovec -vca m (ȃ)
zgod. član hrvaške Čiste stranke prava, imenovan po politiku Josipu Franku:
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Etimološki
giljotīna -e ž
SSKJ²
jánševec -vca m (á)
član, pristaš Slovenske demokratske stranke, imenovan po politiku Janezu Janši: na prireditvi so v sprednjih vrstah sedeli janševci; velja za janševca
član, pristaš Slovenske demokratske stranke, imenovan po politiku Janezu Janši: na prireditvi so v sprednjih vrstah sedeli janševci; velja za janševca
Celotno geslo
eSSKJ
julijánski julijánska julijánsko pridevnik [julijánski]
STALNE ZVEZE: julijanski koledar
ETIMOLOGIJA: po rimskem politiku in vojskovodji Gaju Juliju Cezarju (100–44 pr. n. št.), ki je dal pobudo za uvedbo tega koledarja
STALNE ZVEZE: julijanski koledar
ETIMOLOGIJA: po rimskem politiku in vojskovodji Gaju Juliju Cezarju (100–44 pr. n. št.), ki je dal pobudo za uvedbo tega koledarja
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
Frazemi
láž Frazemi s sestavino láž:
debéla láž, dobíti kóga na láži, kosmáta láž, košáta láž, postáviti kàj na láž, postáviti kóga na láž, postávljati kàj na láž, postávljati kóga na láž, ujéti kóga na láži
debéla láž, dobíti kóga na láži, kosmáta láž, košáta láž, postáviti kàj na láž, postáviti kóga na láž, postávljati kàj na láž, postávljati kóga na láž, ujéti kóga na láži
SSKJ²
lístnica -e ž (ȋ)
1. knjižici podobna priprava za nošenje bankovcev, dokumentov: iz prsnega žepa je potegnil listnico in odštel deset stotakov; vzeti sinovo fotografijo iz listnice; spraviti vizitko v listnico; usnjena listnica; ekspr. v rokah je držal debelo listnico zelo polno
● ekspr. imeti debelo listnico imeti veliko denarja
2. zastar. beležnica, beležka: iztrgati list iz listnice; zapisati si naslov v listnico
3. navadno v zvezi listnica uredništva rubrika, v kateri urednik odgovarja sodelavcem: urednik je v listnici uredništva pohvalil mladega pesnika
4. v nekaterih državah delovno področje ministra: listnica za javna dela je bila zaupana znanemu politiku / minister brez listnice
5. star. listnjak: pripeljati voz listja pred listnico
♦ zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita
1. knjižici podobna priprava za nošenje bankovcev, dokumentov: iz prsnega žepa je potegnil listnico in odštel deset stotakov; vzeti sinovo fotografijo iz listnice; spraviti vizitko v listnico; usnjena listnica; ekspr. v rokah je držal debelo listnico zelo polno
● ekspr. imeti debelo listnico imeti veliko denarja
2. zastar. beležnica, beležka: iztrgati list iz listnice; zapisati si naslov v listnico
3. navadno v zvezi listnica uredništva rubrika, v kateri urednik odgovarja sodelavcem: urednik je v listnici uredništva pohvalil mladega pesnika
4. v nekaterih državah delovno področje ministra: listnica za javna dela je bila zaupana znanemu politiku / minister brez listnice
5. star. listnjak: pripeljati voz listja pred listnico
♦ zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita
Celotno geslo
eSSKJ
makadámija makadámije samostalnik ženskega spola [makadámija]
- 1. iz botanike zimzeleno drevo s podolgovatimi listi z valovitim robom in lešniku podobnimi plodovi, po izvoru iz Avstralije; primerjaj lat. Macadamia
- 1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
Pravopis
pritakníti in pritákniti -em dov. pritákni -te in -íte; pritáknil -íla, pritáknit, pritáknjen -a; pritáknjenje; (pritáknit) (í/ȋ/á á) kaj k/h čemu ~ flavto k ustom; poud. pritakniti komu/čemu kaj ~ politiku sumljivo preteklost |pripisati|; ~ številki pet še ničlo |dodati|
pritakníti se in pritákniti se -em se (í/ȋ/á á) koga/česa ~ ~ česa s prsti dotakniti se; poud.: Dela se še ~e ne |ga noče opravljati|; Pritaknila se ga je bolezen |zbolel je|; poud. pritakniti se komu Na cesti se mu je pritaknil neznanec |pridružil|
pritakníti se in pritákniti se -em se (í/ȋ/á á) koga/česa ~ ~ česa s prsti dotakniti se; poud.: Dela se še ~e ne |ga noče opravljati|; Pritaknila se ga je bolezen |zbolel je|; poud. pritakniti se komu Na cesti se mu je pritaknil neznanec |pridružil|
SSKJ²
rádičevec -vca m (ȃ)
zgod. član hrvaške kmečke stranke, imenovan po politiku Stjepanu Radiću: radičevci in frankovci
zgod. član hrvaške kmečke stranke, imenovan po politiku Stjepanu Radiću: radičevci in frankovci
Jezikovna
Razlika v razumevanju podobnih fraz (pragmatizem)
V prevajalskem kolektivu smo danes v službi zabredli (globoko, globoko) v debato o zanimivem jezikovnem vprašanju: kolegica je izpostavila razliko v razumevanju fraz:
- [se želite/kako se] znebiti bolečih kolen? in
- [se želite/kako se] znebiti povešene kože?
Večina maternih govork* (*generični femininum) nas je prvo poved označilo za neustrezno oz. vsaj nerodno formulirano (kot da je fokus na samostalniku, torej se želite znebiti kolen? [denimo z amputacijo]) in kot ustrezn(ejš)o alternativo predlagalo se želite znebiti bolečin v kolenih?, drugo pa kot ustrezno in jasno formulirano (kot da je fokus na pridevniku, torej se želite znebite neprijetne lastnosti (povešenosti) kože (nihče ni konstatiral, da bi bil zapis se želite znebiti povešenosti kože? boljši.
Zanima nas vaša utemeljitev, kako pride do te razlike v razumevanju, glede na to, da gre pri obeh primerih za samostalniško besedno zvezo z enobesednim jedrom in enobesednim levim ujemalnim prilastkom (boleča + kolena : povešena + koleča) in sta tudi oba pridevnika lastnostna oz. kakovostna (ne vrstna in absolutno ne svojilna).
Ena od teorij je, da gre za semantično (pragmatično) razliko, ker nekako s kotičkom zavesti zajemaš, da se je kolen dejansko mogoče iznebiti (npr. amputacija), kože pa načeloma ne (pustivši vnemar kake izredne morbidnosti, o katerih nismo želeli razpravljati), vendar na koncu nihče od nas ni znal ostalim ponuditi prepričljivega, kamoli utemeljenega odgovora na to vprašanje:
- ali sploh drži, da je raba "znebiti se bolečih kolen" neprimerna oz. neoptimalna;
- če drži, zakaj in kako pojasniti to razliko?
Kot je napisala ena od sodelavk: »čisto vse v jeziku ima svoj zakaj in se da opisat izbiro, pozicijo v stavku, zgodovino, primernost ... nekega izraza,« žal pa smo ostali s to trditvijo samo pri teoriji, do česa bolj konkretnega pa se nam (kljub »več glav več ve« pristopu) ni uspelo dokopati.
Celotno geslo
Frazemi
rép Frazemi s sestavino rép:
bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti na répu [čésa], brez gláve in répa, brez répa in gláve, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti glávo in rép, iméti rèp in glávo, izpúliti hudíču rép, izpúliti vrágu rép, ne iméti ne répa ne gláve, ostáti na répu [čésa], stísniti rép med nóge, stopíti kómu na rép, za míšji rép, znájti se na répu [čésa], zvíti rép med nóge
bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti na répu [čésa], brez gláve in répa, brez répa in gláve, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti glávo in rép, iméti rèp in glávo, izpúliti hudíču rép, izpúliti vrágu rép, ne iméti ne répa ne gláve, ostáti na répu [čésa], stísniti rép med nóge, stopíti kómu na rép, za míšji rép, znájti se na répu [čésa], zvíti rép med nóge
Pravopis
sestáviti -im [sə in se] dov. sestávljen -a; sestávljenje (á ȃ) kaj ~ in razstaviti uro; ~ vlado; sestaviti komu kaj ~ politiku govor
Celotno geslo
Sinonimni
sporazúmarstvo -a s
slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki rad sklepa slabe, nenačelne sporazume
SINONIMI:
slabš. sporazumaštvo
Jezikovna
Vključevanje besed v slovar: »janšizem«
Pred kratkim me je kolega novinar opozoril na novo geslo v omrežni različici Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki ga v moji tiskani izdaji še ni najti. Gre za izraz janšízem.
Ker gre očitno za politično občutljivo besedo, ki je bila v SSKJ vnesena v politično občutljivem času, me zanima sledeče:
Kako se avtorji SSKJ odločijo, kdaj je neka nova beseda zrela za vnos v slovar? Obstajajo za to kakšni objektivni, merljivi kriteriji ali je to prepuščeno občutku in angažmaju posameznega avtorja?
Zakaj beseda v SSKJ ni označena kot ekspresivna? Glede na to, da se beseda pojavlja izključno v kontekstu kritike ter zaničevanja neke politične usmeritve, glede na to, da pripadniki te politične usmeritve izraz zavračajo in ga smatrajo za zaničljivega, ter ker se izraz uporablja izključno v krogih, ki "janšizmu" niso naklonjeni ter ga zaničujejo, bi znalo pri izrazu iti za čustveno obarvano, ekspresivno besedo. Lahko na kratko argumentirate, zakaj se avtor ni odločil, da besedo v SSKJ označi kot ekspresivno?
Ali obstaja še kakšna druga beseda v SSKJ, ki neko sodobno slovensko politično usmeritev poimenuje po aktivnem slovenskem politiku?
Prepričan sem, vključitev besede v SSKJ temelji na strokovnih argumentih. Z veseljem se bom s temi argumenti tudi seznanil, zato se veselim vašega kratkega pojasnila.
Število zadetkov: 15
Dostopnost