Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
bizón bizóna in bízon bízona samostalnik moškega spola [bizón] in [bízon]
    1. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo in močnim oprsjem, ki živi v Severni Ameriki; primerjaj lat. Bison bison; SINONIMI: iz zoologije ameriški bizon
    2. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat. Bison bonasus; SINONIMI: iz zoologije evropski bizon, iz zoologije zober
STALNE ZVEZE: ameriški bizon, evropski bizon
ETIMOLOGIJA: prevzeto (po zgledu nem. Bison in frc. bison) prek lat. bisōn ‛tur, zober’ iz germ. jezikov, prim. nem. Wisent < stvnem. wisant, iz ide. *u̯ei̯s- ‛smrdeti, oddajati vonj’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
koprénka koprénke samostalnik ženskega spola [koprénka]
    iz biologije goba z navadno daljšim betom in izrazitejšim koničastim, kupolastim ali rahlo valovitim klobukom; primerjaj lat. Cortinarius
STALNE ZVEZE: lilasta koprenka, nagubana koprenka, najlepša koprenka, opečna koprenka, poljska koprenka
ETIMOLOGIJA: ↑koprena
Celotno geslo eSSKJ
kúkmak kúkmaka samostalnik moškega spola [kúkmak]
    1. iz biologije lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni; primerjaj lat. Agaricus; SINONIMI: šampinjon
STALNE ZVEZE: karbolni kukmak, poljski kukmak, travniški kukmak, veličastni kukmak
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Kugelmagen, Kuckenmucke, nejasnega izvora, morda iz lat. cucumago - več ...
Celotno geslo eSSKJ
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]
    1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
    2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
múren múrna samostalnik moškega spola [múrən]
    1. žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku; primerjaj lat. Gryllus campestris; SINONIMI: iz zoologije poljski muren
    2. iz zoologije žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, katere samec z drgnjenjem zgornjega para kril ustvarja visoke, odsekane glasove; primerjaj lat. Gryllidae
    3. navadno v množini član taborniške organizacije, star manj kot 6 let
STALNE ZVEZE: poljski muren
ETIMOLOGIJA: < murin = stčeš. muřín ‛črnec’ < pslov. *murinъ iz *murъ ‛črn’ < ide. *(h2)ma(h2)u̯ró- ‛temen’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
pehôta pehôte samostalnik ženskega spola [pehôta]
    rod vojske, ki se bojuje peš
STALNE ZVEZE: mehanizirana pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. pěchota ali rus. pehóta, k pslov. *pěšь ‛peš’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
polonéza polonéze samostalnik ženskega spola [polonéza]
    1. počasnejši ples v tričetrtinskem taktu, po izvoru iz Poljske
      1.1. skladba za ta ples
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Polonaise) iz frc. (danse) polonaise, prvotno ‛poljski ples’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
sámozavést sámozavésti samostalnik ženskega spola [sámozavést]
    prepričanost o svojih sposobnostih, znanju, moči
ETIMOLOGIJA: ↑sam + ↑zavest
Celotno geslo eSSKJ
satírik satírika samostalnik moškega spola [satírik]
    kdor se ukvarja s pisanjem satir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Satiriker iz poznolat. satiricus, iz ↑satira
Celotno geslo eSSKJ
volúharica volúharice samostalnik ženskega spola [volúharica]
    iz zoologije miši podoben glodalec s topim smrčkom in krajšim repom; primerjaj lat. Arvicolinae
STALNE ZVEZE: poljska voluharica
ETIMOLOGIJA: ↑voluhar
Celotno geslo eSSKJ
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]
    1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed
    2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
      2.1. meso te živali kot hrana, jed
    3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
    4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
    5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
    7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
zóber zóbra samostalnik moškega spola [zóbər]
    iz zoologije divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat. Bison bonasus; SINONIMI: bizon, iz zoologije evropski bizon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. zúbr < pslov. *zǫbrъ, verjetno sorodno z litov. stum̃bras, latv. sumbrs, stprus. wissambris, nejasnega izvora - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bŕzec -zca m (ȓ)
1. pog. brzovlak: brzec ima zamudo; polnočni brzec na Dunaj
2. zool. hrošč, ki hitro teka in leta, Cicindela: poljski brzec
SSKJ²
čuváj -a m (ȃ)
1. kdor poklicno kaj čuva: podjetje bo zaposlilo dva nočna čuvaja; gozdni, lovski, poljski čuvaj; čuvaj parka / na obzidju so stražili budni čuvaji stražarji
♦ žel. progovni čuvaj uslužbenec, ki na določenem odseku pregleduje progo, zapira in odpira zapornice
// zastar. čuvar: čuvaj reda, morale
2. pes, ki čuva stanovanjsko poslopje: na dvorišču jih je oblajal čuvaj; kupiti psa čuvaja
SSKJ²
délavec -vca m (ẹ́)
1. kdor poklicno opravlja kako fizično delo: njegov oče je delavec; najeti, odpustiti delavca; cestni, gozdni, poljski, pristaniški, tovarniški delavec; brezposeln, sezonski delavec; kvalificiran delavec; mezdni delavec; ročni delavec; scenski delavec ki postavlja, spreminja in podira sceno; delavec v proizvodnji; sindikat delavcev v zdravstveni negi / pri nas imamo danes delavce za fizično delo najete ljudi
2. s prilastkom kdor poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: družbeni, duševni, filmski, kulturni, politični, zdravstveni, znanstveni delavec; javni delavec
3. kdor dela sploh: v jezikoslovju potrebujemo še mnogo delavcev / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ekspr. ta je pa delavec!
♦ zool. nekrilati, spolno nerazviti samec pri termitih
SSKJ²
frúga -e ž (ú)
nar. (poljski) pridelki: fruge je bilo pri hiši, da bi lahko vojska živela od nje (I. Tavčar)
SSKJ²
gròš grôša in gróša m (ȍ ó, ọ́)
1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev: dobiti groš; plačali so dva groša; nov, svetel groš; podobni sta si kot groš grošu
// ekspr. denar sploh: oni niso brez groša; rada je zaslužila še kak groš
● ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. nima pameti niti za (en) groš zelo malo, nič
2. poljski kovanec v vrednosti ene stotinke zlota: znamka stane en zlot in deset grošev
// do 2002 avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke šilinga: za zvezek je dal tri šilinge in petdeset grošev
SSKJ²
hŕček -čka m (ȓ)
zool. poljski glodavec s pisanim, po trebuhu črnim kožuhom, Cricetus cricetus: hrčki si pod zemljo pripravljajo zalogo
♦ bot. pomladanski ali strupeni hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta
SSKJ²
klamáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. počasi, nerodno hoditi: nekaj delavcev je klamalo po poljski stezi; trudno klamati proti domu / klamal je brez cilja
// hoditi: moral je peš klamati več ur
2. nar. gorenjsko sanjati, blesti: vso noč je klamal o gamsu
SSKJ²
krtíca1 -e ž (í)
1. nav. mn., zool. škodljivi poljski, velikim mišim podobni glodavci, ki delajo rove pod zemljo, Microtinae: krtice in drugi škodljivci
2. nar. voluhar: zatreti krtice na vrtu
Število zadetkov: 232