Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]
    1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
      1.1. ekspresivno starejša ženska
      1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
      1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
      1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
    2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
    3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba
SSKJ²
cmôkniti -em dov. (ó ȏ)
1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil
2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo
3. preh., pog., šalj. slišno poljubiti: naglo ga je cmoknila na usta / cmoknil ji je poljub na lice
4. ekspr. slišno, plosko pasti: cmokniti v vodo
5. preh., pog., ekspr. slišno, plosko udariti: cmokniti vsiljivca po obrazu
Pravopis
cmôkniti -em dov. cmôknjen -a (ó ȏ)
1. Izpil je in cmoknil; poud. ~ v vodo |pasti|; brezos. Poljubil jo je, da je glasno cmoknilo
2. šalj. cmokniti koga na kaj Cmoknila ga je na usta |poljubila|
cmôkniti se -em se (ó ȏ) šalj. |poljubiti se|
SSKJ²
dahníti in dáhniti -em dov. (ī á)
1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja
// preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne pozdrav; to je bolj dahnila, kot rekla
// preh., ekspr. dati, vdihniti, vnesti: pisatelj je gradivu dahnil življenje
● pesn. dahniti poljub na čelo rahlo poljubiti
2. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: prijeten hlad je dahnil iz gozda; veter dahne z gora / vame je dahnil duh po listju
// knjiž. zadišati: cvetoče akacije so dahnile v sobo; brezoseb. dahnilo je po pomladi
// nedov., nar. zaudarjati: meso že dahne
    dáhnjen -a -o:
    podoba, lahno dahnjena na steno; v sneg dahnjene stopinje
Besedje16
kušati2 [poljubiti/poljubljati] glag. dvovid. ♦ P: 14 (TT 1557, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Celotno geslo Pohlin
kuševati [kuševáti kušȗjem] nedovršni glagol

poljubljati

PRIMERJAJ: kušniti, okuševati

SSKJ²
kúšniti -em dov. (ú ȗ)
nižje pog. poljubiti: kušnil jo je na lice
Pravopis
kúšniti -em dov. kúšnjen -a (ú ȗ) neknj. ljud. poljubiti: koga Kušnil jo je na lice
kúšniti se -em se (ú ȗ) neknj. ljud. poljubiti se
Celotno geslo Etimološki
kúšniti kȗšnem dov.
Pleteršnik
kúšniti, kȗšnem, vb. pf. = poljubiti, küssen; — iz nem.
Celotno geslo Pohlin
kušniti [kúšniti kȗšnem] dovršni glagol

poljubiti

PRIMERJAJ: kuševati

Svetokriški
kušniti -nem dov. poljubiti: ter imate roko Boshjo kushniti nedol. ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno dershala, roko eniga Mashnika kushenti nedol. ǀ ſam Syn Boshy s' Nebeſs pride naſhiga S. Sebaſtiana kushnit namen. ǀ roko Boshjo pohleunu kushnem 1. ed. ǀ s'kojna doli stopi ga kushne 3. ed., mu odpusti ǀ kushnite vel. 2. mn., inu obijemite s' uſtmi ǀ je bil S. Sebaſtiana objel, inu kushnil del. ed. m ǀ na ſvoj narozhaj ga je vſela, kushnila del. ed. ž, posdravila → kušati
Celotno geslo Kostelski
kušniti ► ˈküːšėnt -šnen dov.
Prekmurski
kǜšnoti -em dov. poljubiti: ſteroga küsnem, té je KŠ 1771, 90; i küsno ga je KŠ 1771, 223; i küsno ga je erkoucsi KM 1796, 53; I na moji liczaj bi mené küsnola SIZ 1807, 46
Celotno geslo Frazemi
ledína Frazemi s sestavino ledína:
oráti ledíno [čésa/v čém]
SSKJ²
líce -a s (ī)
1. nav. mn. del obraza ob strani nosu in ust: napihniti lica; poljubiti na obe lici; uščipniti v lice; pobožati otroka po licu; po licih tečejo solze; bleda, napeta, rdeča, povešena, vroča lica; eno lice je že obrito; jamica na licu; imeti znamenje na desnem licu; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / ekspr. lica ji gorijo od zadrege / v lica ga zebe; biti rdeč v lica
2. star. prednja stran glave; obraz: opazovati v ogledalu svoje lice; gledal ga je naravnost v lice; v lice mu je zapihal oster veter; nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice; izraz na licu se ni spremenil / na licu se ji bere skrb
3. stran tkanine, pletenine, usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: lice blaga je obledelo; prišiti krpo kar na licu / tkanina z dvojnim licem / obračati blago na lice in narobe; na lice plesti same desne petlje
// prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje: položiti igralno karto z licem navzgor; lice bankovca, čeka, kovanca
4. knjiž. pročelje, fasada: pred vhodnimi vrati so stopnice, lice je lepo pobeljeno
5. knjiž., s prilastkom podoba, videz, zunanjost: lice pokrajine se je zdaj popolnoma spremenilo; dati okolici kulturnejše lice; soba je dobila bolj prijazno lice; mesto izgublja starinsko lice; prizadevanje za lepše lice mesta / njegova navzočnost je dala prireditvi slovesno lice / ekspr., z oslabljenim pomenom: izbrisati kaj z lica zemlje; te ideje bodo spremenile lice družbe in sveta
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi, je; na kraju samem1: storilca so prijeli na licu mesta; skupina je gradivo zbirala na licu mesta
// brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta
● star. ko je to slišal, se mu je lice razjasnilo obraz; star. oblaki so se razgrnili in mesec je pokazal svoje lice je postal viden; star. šele zdaj je pokazal svoje pravo lice obraz; ekspr. kri mu je zalila lica zardel je; ekspr. vsa kri mu je izginila iz lic prebledel je; star. v lice kaj povedati komu v obraz, v brk; knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. poznam ga po licu, po imenu ne na videz
♦ lov. izboklina na levi strani kopita lovske puške, kamor se nasloni lovčevo lice
Celotno geslo Etimološki
ljȗb ljūba prid.
Celotno geslo Pohlin
ljubiti se [ljubīti se ljúbi se] nedovršni glagol

izraža pripravljenost koga za kako dejanje; ljubiti se; hoteti

PRIMERJAJ: poljubiti se

Pleteršnik
ljúbniti, ljȗbnem, vb. pf. = poljubiti, Mur.
Celotno geslo Frazemi
matílda Frazemi s sestavino matílda:
matílda je pobrála kóga, matílda je povóhala kóga, matílda je vóhala kóga, matílda je vzéla kóga, poljúbiti matíldo, sréčati matíldo
Število zadetkov: 66