mrlíčka -e ž (ȋ)
1. nav. ekspr. mrtva deklica: dati mrlički rože na krsto
2. nar. mrtva ženska: Veje so se nagibale tik nad obraz mrličke, kot bi jo hotele poljubiti (F. Bevk)
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Frazemi
múla Frazemi s sestavino múla:
držáti múlo, kúhati múlo, nosíti múlo, pásti múlo, tŕmast kàkor múla, tŕmasto kot múla
držáti múlo, kúhati múlo, nosíti múlo, pásti múlo, tŕmast kàkor múla, tŕmasto kot múla
SSKJ²
naráhlo in na ráhlo prisl., piše se narazen (ȃ)
1. izraža stanje brez tesne in trdne zveze: kamenje leži na strmini zelo na rahlo / na rahlo zvezane roke
2. izraža, da se dejanje dogaja brez sile, trdote: na rahlo odpreti, potrkati; na rahlo objeti, poljubiti / na rahlo zarisan vzorec
3. izraža, da se dejanje dogaja v majhni stopnji, meri: na rahlo prši; na rahlo zardeti / na rahlo se pokloniti
1. izraža stanje brez tesne in trdne zveze: kamenje leži na strmini zelo na rahlo / na rahlo zvezane roke
2. izraža, da se dejanje dogaja brez sile, trdote: na rahlo odpreti, potrkati; na rahlo objeti, poljubiti / na rahlo zarisan vzorec
3. izraža, da se dejanje dogaja v majhni stopnji, meri: na rahlo prši; na rahlo zardeti / na rahlo se pokloniti
Prekmurski
SSKJ²
oblízati tudi oblizáti -lížem dov. (í á í)
1. z lizanjem preiti (vso) površino česa: pes mu je oblizal roko; oblizati si ustnice; pren., ekspr. oblizati koga s pogledi
// ližoč odstraniti s površine: oblizati s smetano namazano žlico
2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: dim je oblizal vso steno, preden je našel odprtino / mesec je spet oblizal tla
● pog., slabš. oblizati dekle večkrat na različnih mestih poljubiti; ekspr. voda je že precej oblizala kamenje zgladila, obrusila; ekspr. pete bi mu oblizali, samo da bi jim dal denar pripravljeni so se kakorkoli ponižati; ekspr. če to dobiš, si lahko vse prste obližeš si lahko zelo zadovoljen
1. z lizanjem preiti (vso) površino česa: pes mu je oblizal roko; oblizati si ustnice; pren., ekspr. oblizati koga s pogledi
// ližoč odstraniti s površine: oblizati s smetano namazano žlico
2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: dim je oblizal vso steno, preden je našel odprtino / mesec je spet oblizal tla
● pog., slabš. oblizati dekle večkrat na različnih mestih poljubiti; ekspr. voda je že precej oblizala kamenje zgladila, obrusila; ekspr. pete bi mu oblizali, samo da bi jim dal denar pripravljeni so se kakorkoli ponižati; ekspr. če to dobiš, si lahko vse prste obližeš si lahko zelo zadovoljen
- oblízan -a -o:
oblizan teliček
● star. oblizan človek človek, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede; polizan; star. njegova govorica je preveč oblizana slovnično, stilno pretirano pravilna, čista; polizana
Pravopis
oblízati tudi oblizáti -lížem dov. oblízanje in oblizánje; drugo gl. lizati (í/á í) koga/kaj ~ žlico; slabš. ~ dekle |večkrat poljubiti|; poud. Voda je oblizala kamenje |zgladila, obrusila|
Celotno geslo
Etimološki
obljubīti -úbim dov.
SSKJ²
ocmokáti -ám dov. (á ȃ)
pog., šalj. večkrat glasno poljubiti: objame jo in ocmoka po obeh licih / vsega je ocmokala s poljubi
pog., šalj. večkrat glasno poljubiti: objame jo in ocmoka po obeh licih / vsega je ocmokala s poljubi
Pravopis
ocmokáti -ám dov. ocmokánje; drugo gl. cmokati (á ȃ) šalj. |večkrat poljubiti|: koga po čem Ocmokal jo je po obeh licih; ocmokati koga z/s čim Vsega je ocmokala s poljubi
Pravopis
odpoljubíti in odpoljúbiti -im dov.; drugo gl. poljubiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) neobč. komu kaj ~ dekletu solze iz oči s poljubom odstraniti
SSKJ²
odtegníti in odtégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s hitrim gibom narediti, da kdo česa ne more prijeti, se česa ne more dotakniti: odtegnil je pismo, po katerem je segla; hotel ji je poljubiti roko, pa jo je odtegnila
2. narediti, povzročiti, da kdo
a) ni več skupaj s kom: služba ga je za dolgo odtegnila od družine; odtegnil se je ljudem
b) česa ne dela več: bolezen me je odtegnila od dela, učenja; odtegniti se literarnemu ustvarjanju
c) preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: hoteli so jo odtegniti od fanta; odtegniti se družini, prijatelju
č) ni več pod vplivom koga: odtegniti otroka slabi družbi / odtegniti koga tujemu vplivu
3. zmanjšati izplačilo za določen znesek: vsak mesec mu odtegnejo tristo evrov; odtegniti od plače; odtegniti na račun posojila / odtegniti obresti
4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: odtegniti komu pomoč; odtegnil mu je svoje zaupanje ni mu več zaupal
// med. ukiniti uživanje zdravila, alkohola, tobaka, mamila pri zasvojencu: odtegniti pacientu metadon
1. s hitrim gibom narediti, da kdo česa ne more prijeti, se česa ne more dotakniti: odtegnil je pismo, po katerem je segla; hotel ji je poljubiti roko, pa jo je odtegnila
2. narediti, povzročiti, da kdo
a) ni več skupaj s kom: služba ga je za dolgo odtegnila od družine; odtegnil se je ljudem
b) česa ne dela več: bolezen me je odtegnila od dela, učenja; odtegniti se literarnemu ustvarjanju
c) preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: hoteli so jo odtegniti od fanta; odtegniti se družini, prijatelju
č) ni več pod vplivom koga: odtegniti otroka slabi družbi / odtegniti koga tujemu vplivu
3. zmanjšati izplačilo za določen znesek: vsak mesec mu odtegnejo tristo evrov; odtegniti od plače; odtegniti na račun posojila / odtegniti obresti
4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: odtegniti komu pomoč; odtegnil mu je svoje zaupanje ni mu več zaupal
// med. ukiniti uživanje zdravila, alkohola, tobaka, mamila pri zasvojencu: odtegniti pacientu metadon
- odtegníti se in odtégniti se
1. knjiž. izogniti se, izmakniti se: odtegniti se kazni, sodbi / odtegnil se je volitvam / ni se mogel odtegniti boju za pravico
2. star. oditi: po teh besedah se je počasi odtegnil / odtegnil se je v samoto / če se le malo odtegnem, me že iščejo
// umakniti se: napadalci so se odtegnili; premalo nas je bilo za boj, zato smo se morali odtegniti
● knjiž. to se je odtegnilo našemu spoznanju tega nismo spoznali
- odtégnjen -a -o:
biti odtegnjen slabemu vplivu; odtegnjena vsota
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
pokljúnčkati -am dov. (ȗ)
1. s kljunom se dotakniti kljuna zaradi dobrikanja, ljubkovanja: golob je pokljunčkal golobico
// šalj. poljubiti: najraje bi jo pokljunčkal; zapeljivo sta se pogledala in se pokljunčkala
2. ekspr. pokljuvati: kokoši so pokljunčkale solato
1. s kljunom se dotakniti kljuna zaradi dobrikanja, ljubkovanja: golob je pokljunčkal golobico
// šalj. poljubiti: najraje bi jo pokljunčkal; zapeljivo sta se pogledala in se pokljunčkala
2. ekspr. pokljuvati: kokoši so pokljunčkale solato
Pravopis
pokljúnčkati -am dov. -an -ana (ȗ) manjš. koga/kaj ljubk. Golob je pokljunčkal golobico; šalj. |poljubiti|; poud. Kokoši so pokljunčkale solato |pokljuvale|
SSKJ²
poljúb -a m (ȗ)
dotik z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti: ubraniti se poljuba; dati, vrniti poljub; pripraviti ustnice v poljub; dolg, nežen, očetovski poljub / kot pozdrav ob koncu pisma poljub od tvoje Ane; pren., knjiž. sneg je ob poljubih južnega vetra hitro kopnel
● ekspr. (z roko) poslati komu poljub poljubiti prste svoje roke in jo obrniti, iztegniti proti komu; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati
♦ zgod. biti obsojen na poljub železne device na kazen z dotikom, stiskom z železno devico
dotik z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti: ubraniti se poljuba; dati, vrniti poljub; pripraviti ustnice v poljub; dolg, nežen, očetovski poljub / kot pozdrav ob koncu pisma poljub od tvoje Ane; pren., knjiž. sneg je ob poljubih južnega vetra hitro kopnel
● ekspr. (z roko) poslati komu poljub poljubiti prste svoje roke in jo obrniti, iztegniti proti komu; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati
♦ zgod. biti obsojen na poljub železne device na kazen z dotikom, stiskom z železno devico
Celotno geslo
Etimološki
poljȗb -a m
SSKJ²
poljúbčkati -am dov. (ȗ) ekspr.
1. poljubiti: pred odhodom v šolo je navadno poljubčkal mamo
2. poljubkovati: hotela je potolažiti svojega medvedka, zato ga je malo poljubčkala
1. poljubiti: pred odhodom v šolo je navadno poljubčkal mamo
2. poljubkovati: hotela je potolažiti svojega medvedka, zato ga je malo poljubčkala
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
poljúben -ūbna prid.
SSKJ²
poljubíti in poljúbiti -im dov. (ī ū)
dotakniti se z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti: poljubiti roko; poljubiti na čelo, lice, star. v lice; nežno, očetovsko poljubiti / poljubiti dekle, otroka; poljubiti koga za lahko noč; ob slovesu sta se poljubila / ekspr. udaril je napadalca, da je ta z nosom poljubil steno udaril obnjo; pren., ekspr. prvi sončni žarki so poljubili vas
● evfem. giljotina ga je poljubila obglavljen je bil z giljotino; evfem. smrt ga je poljubila umrl je; ekspr. spanec mu je poljubil oči zaspal je; ekspr. z očmi je še zadnjič poljubil domače še zadnjič jih je pogledal
dotakniti se z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti: poljubiti roko; poljubiti na čelo, lice, star. v lice; nežno, očetovsko poljubiti / poljubiti dekle, otroka; poljubiti koga za lahko noč; ob slovesu sta se poljubila / ekspr. udaril je napadalca, da je ta z nosom poljubil steno udaril obnjo; pren., ekspr. prvi sončni žarki so poljubili vas
● evfem. giljotina ga je poljubila obglavljen je bil z giljotino; evfem. smrt ga je poljubila umrl je; ekspr. spanec mu je poljubil oči zaspal je; ekspr. z očmi je še zadnjič poljubil domače še zadnjič jih je pogledal
- poljubívši zastar.:
poljubivši otroka na lice, ga odvede v hišo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 66
Dostopnost