Zadetki iskanja
Svetokriški
Pavel -vla m osebno lastno ime Pavel: Eden je bil Saul, ali Paul im. ed. poln preuſetnoſti ǀ kakar de bi sapuvid S. Paula rod. ed. snali ǀ S. Petra ſo krishali, S. Paulu daj. ed. ſo glavo odſekali ǀ Felix ie bil v' prepuvid S. Paula tož. ed. poſtavil ǀ de bi mene Bug shiviga v'Nebu polsdignil kakor S: Paula tož. ed. ǀ per Petru s' ſvojo lubesnio, per Paulu mest. ed. s' ſvojm aiffram ǀ Satorai vaſs Nem. Nem. pohleunu proſsim s'Paulam or. ed. ǀ vſe letu poterdem s' Svetem Paulum or. ed., kir je dial Sv. Pável, lat. Paulus s pravim imenom Savel, apostol (pribl. 0–med 60 in 68); → Pavlus
Svetokriški
prevzeti -vzamem dov. prevzeti: Ona preuſame 3. ed. Moshu mujo, inu skerb otroke rediti, inu varvat, drushino oskerbeti, hishne rezhy varvat, ona kuha, pometa, pere ǀ de bi tem drugem dobizhik preuſel del. ed. m ǀ mu je bil preusel del. ed. m ozhetau shegin ǀ de bi ty drugi njemu neupreuſeli +del. mn. m takorshen velik shaz ǀ ſtare ſo dekelze pretekle, inu od miſe odrinile, inu mejſtu preusele del. mn. ž prevzeti se prevzeti se: Tern v'ſpumladi, kadar je bil poln zvejtia, ſe je bil preuſel del. ed. m ter ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia ǀ de bi ſe nepreuſel +del. ed. m sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ de bi ſe nepreuſil +del. ed. m ſvoj kmetushki gvant je bil v'ſvojo krajleuo kambro obeſſil ǀ Miloſti Boshje nebò urshoh, de ti ſe bosh preusela del. ed. ž, inu bersdo tvojm greshnim shelam perpustila ǀ Se ſo preuſeli del. mn. m, sakaj ſò na mene poſabile
Svetokriški
pungrad -a m vrt, sadovnjak: sdaj jeſt vejm Kaj je pomenil tisti lepi pungrad im. ed. poun lepih roshiz ǀ s'ſvojga pungrada rod. ed. vun ſtepſti ǀ Ena vuzhena glava je bila ſturila ſmalat en pungrad tož. ed. poln lepih rosh ǀ je shla s'ſvojmi deklami v'pungrad tož. ed. ǀ kadar bi vy imeli v' vashim pungradi mest. ed. eno hrushko ǀ v' pungradi mest. ed. Berſabea je bila ſapelana ǀ de bi naſs oshivil v'pungradi mest. ed. Getſamani ǀ obeden v'ſvoim pungradu mest. ed. ga n'hozhe terpèti ǀ pò ſmert gredò v' lete lepe vſyh troshtou polne Pungrade tož. mn. Heſperides imenovane ǀ kadar po teh ſelenih pungradah mest. mn. ſe paſejo ← bav. srvnem. poumgart, srvnem. boumgarte ‛sadovnjak’; → pungrat
Svetokriški
razsrditi -im dov. razsrditi: G: Boga tulikajn resdrashish s'tuojm greshnim djaniom, ga reserdish 2. ed. s'tuojm greshnim jesikam ǀ s'mislio, inu s'djainom tulikainkrat G. Boga reshalish, inu reſerdish 2. ed. ǀ ta greshni zhlouik, kateri tulikain pogostim njega reſerdj 3. ed., reshali ǀ kadar ludje skuſi ſvoje velike grehe ner ble reſerdè 3. mn. G. Boga ǀ Judoushi folk skuſi ſvoje velike grehe je bil G. Boga reſerdil del. ed. m ǀ je bil taku mozhnu Krajla reserdil del. ed. m, de ga je bil sapovedal ſveſat ǀ zhes katere ta Krajl ſe je bil taku mozhnu reſſerdil del. ed. m ǀ shena je bila urshoh, sakai je bila mene reſerdila del. ed. ž ǀ G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom ſte reſerdili del. mn. m ǀ ſte mene vezhkrat reshalili, kakor zhastili, vezhkrat reserdili del. mn. m, kakor vtalashili ǀ de bi njega nereſerdili +del. mn. m s'kuſi nashe pregrehe razsrditi se razsrditi se: S. Duh nam sapovei v' takorshni vishi ſe reſerditi nedol. ǀ Ti kateri ſe reserdish 2. ed., kadar eden tuojga pſa vudari ǀ ſe reſerdish 2. ed. zhes tvoje otroke ǀ ſe zhes letu greshnu djaine resardish 2. ed. ǀ Ta folk ſe reſerdi 3. ed. zhes Pridigaria ǀ Hermogenes pak ſe reſerdj 3. ed. ǀ Lucifer ſe reſerdy 3. ed. ǀ Faraon ſe taKu reſerdij 3. ed., de na gauge ijh hozte diati ǀ leta ſe mozhnu zhes Pridigaria reserdj 3. ed. ǀ ozha kadar tu shlishi ſe reserdi 3. ed. ǀ ſe resèrdi 3. ed. zhes lete kateri mu ſo ſtregli ǀ ſe resardij 3. ed., inu neusmilenu jo sapovej vubiti ǀ Krail veruie, ſe reserdij 3. ed. ǀ aku ta parvi krat n'hozhe bugat, ſe nereſerdij +3. ed. ǀ S. Jacob poln lubesni ſe nereſerdj +3. ed. ǀ Kadar vidimo de G. Bug ſe reshali, shiher ſe reſardimo 1. mn. ǀ na tu ſe preſtràshio, inu ſe reſerdè 3. mn. zhies njega ǀ mozhnu ſe reſerdé 3. mn. zheſs Filonida ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil del. ed. m zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ mozhnu ſe je bil reſerdel del. ed. m zhes to Vduvo Tamar ǀ mozhnu ſe je bil zhes taiſte reserdil del. ed. m ǀ nej mogozhe, de bi zhlovek ſe nereſieſil, nereshalil, inu nereserdil +del. ed. m ǀ Ena matti ſe ie bila reſerdila del. ed. ž zhes ſvoiga Syna ǀ mozhnu zhes niega ſe je bila reſardila del. ed. ž
Svetokriški
Sabaot m Bog Sabaot gospod nad vojskami: Svet Svet Svet je G. Bug Sabaot im. ed., vus volni ſvejt je poln tvoje zhaſti (IV, 323)
Svetokriški
smrad -a/-u m smrad: pele Priorzo K'eni glaboki shterni is Katere en velik dem, inu ſmrat im. ed. je vun shal ǀ jest tedaj, kateri ſim poln gnuſobe, inu ſmrada rod. ed. teh grehou ǀ od kateriga Smrada rod. ed. pravi Iſajas ǀ sa volo te gnusobe, inu ſmradu rod. ed. vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili ǀ Ieſt dishim, ali drugiga ne, ampak ta negnuſni ſmrad tož. ed. paklenski ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym isgineio, jnu en ſmrat tož. ed. sa ſabo puſtè ǀ je ta velik Smrad tož. ed. pozhutila ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe roſhize perneſla de bi v'tajſtem ſmradu mest. ed. v'zhaſseh yh podushali
Svetokriški
smrdeč -a prid. smrdeč: karsnarje terbej shtimati, inu nikar yh sashpotovati, rekozh de je en ſmerdezh im. ed. m andverh ǀ ta skleda je bila negnusna, nesnashna, inu ſmerdezha im. ed. ž ǀ Smerdezha im. ed. ž, inu negnuſna v'greheh je leshala ǀ letu ſe nej ſpodobilu pravi S. Ambros, de bi v'taiſtem grobu poprej enu zherviu, inu ſmerdezhe im. ed. s mertuaſku truplu leshalu ǀ vſame en bokau ſmerdezhe rod. ed. ž uode ǀ ti karshenik vezh shtimash eno Krono, en kratik lusht tvojga ſmerdezhiga rod. ed. s meſſa ǀ raishi tvoje ſerze offrash eni ſmerdezhi daj. ed. ž ſtuari ǀ vezh en ſmerdezhi tož. ed. m dol., kratki lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ Jeſt vezh lubem eno ſmerdezho tož. ed. ž pershono ǀ S. Petra Herodesh je bil sapovedal poſtavit veno glaboko, inu ſmardezho tož. ed. ž jezho ǀ tu ſmerdezhe tož. ed. s koſslovu meſſu sa kashtruine meſſu predaio ǀ ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim mest. ed. m gnoju leshezhiga vidili ǀ S. Vitus v' tej ſmerdezhi mest. ed. ž kehi, kir velike neperloshnoſti je terpel ǀ enu malu moke v'ſmerdezhi mest. ed. ž vodi ſmozhene ǀ v'tvojm ſmerdezhem mest. ed. s ſerzu ǀ takushne dushe ſo ſmerdezhe im. mn. ž ǀ Filonides je bil taku poln ſmerdezhih rod. mn. ran ǀ Mojſſes ſvojo palzo v' te grenke, inu ſmerdezhe shterne tož. mn. ž poſtavi ǀ de bi pogaſsil v'ſvojm truplu te smerdezhe tož. mn. ž ijskrè ǀ tudi je bil te ſmerzhe tož. mn. ž gobe vudubil ǀ je te ſmerdezha tož. mn. s trupla jedil ǀ ſta prebivala v'teh ſmerdezhoh mest. mn. grobah teh mertvih ǀ v' ſmerdezah mest. mn. truplah teh greshniku prebivat nemore ǀ je bilu vſe blatnu, inu s'ſmerdezhimi or. mn. trupli nepolnenu
Svetokriški
sodnik -a m sodnik: Ty drugi Sodniki im. mn. tudi sa Caiphesam sazhnejo upyti (IV, 456) ǀ Nehaite vy Sodniki im. mn. taku krivizhnu praude ſoditi (V, 333) ǀ takorshnih Sodnikou rod. mn. je poln ſvejt, kir raishi ſodio hudu, kakor dobru od ſvojga blishniga (V, 348) Namesto te besede se pogosteje uporablja izposojenka → rihtar.
Svetokriški
spomlad -a m pomlad: Sa desham pride lepu ureme, sa oblazhnem pride ſonze, sa ſimo pride ſpumlat im. ed. ǀ ta veſſeli ſpumlat im. ed. je prishal ǀ ta oſtra ſima vashih dush je preshla, inu ſpumlad im. ed. je prishal ǀ tergai roshe, dokler je spumlat im. ed. ǀ am perneſſe veſſeli ſpumlat tož. ed. ǀ videm duhouni ſpumlad tož. ed. teh dush ǀ v' ſpumladi mest. ed. poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi preberne ǀ je hotel v' spumladi mest. ed. na nogah, inu na rokah s' debelimi shibli preboden biti ǀ Tern v'ſpumladi mest. ed., kadar je bil poln zvejtia, ſe je bil preuſel ter ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia Moškega slovničnega spola je tudi → jesen.
Svetokriški
strela -e ž 1. puščica, strelica: Poſtojna netezhe, ampak kakor ſtrela im. ed. letj ǀ ſtrela im. ed. is rane vun pade ǀ lok, inu ſtrelo tož. ed. od ſebe vershe ǀ njegovu ſerze nedolshnu je bilu preſtrelenu s' ſtrelo or. ed. te lubesni Boshje ǀ Rajnen je s'ſtrelo or. ed. tiga paklenskiga Loviza ǀ Hujshi inu ble bodezhe ſtrele im. mn. bodeio njegou ſerze, kakor Joba, kadar ſe je toshil ǀ aku n'hozhete, de vaſhe strele im. mn. is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile, inu ranile ǀ Kadar vidi S. Sebaſtian de je poln bodezhyh ſtrel rod. mn. ǀ Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali Adonidu ſtrele tož. mn. ǀ nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy or. mn. nepolnio ǀ je bil s' shebly inu s' ſulizo preboden, jeſt pak bom s' ſtrelami or. mn. preſtrelen ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy or. mn. ſe boiovala 2. strela: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine, vejter, ſtrela im. ed., blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane … vejtru, ſtreli daj. ed. ǀ Enkrat sapovej Nebeſsom Iuliana Apostata vubiti, prezej eno ſtrelo tož. ed. doli. vershe ǀ s' luffta prideio ſtrele im. mn. ǀ Strele im. mn. gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle, inu taku mozhnu bo germelu ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga, ni oblaku, ni ſtrel rod. mn. ǀ gorezhe ſtrele tož. mn. praviza Boshia v' taiſte dushe ſtrela
Svetokriški
strup -a m strup: ſtrup im. ed. je ena shkodliva shpisha ǀ strup im. ed. tega greha je vrshoh ǀ hujshiga ſtrupa rod. ed. ſe nenajde na semli ǀ ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa rod. ed. ǀ ta otrok tudi veniga takorshniga gleda, kateri je poln bolesni, inu ſtrupà rod. ed. ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu ſtrupu daj. ed. ǀ ta mladeniz je mogal ſtrup tož. ed. tega Boshiliſca premagat ǀ kazha ſe nej ſmeila potſtopit ſtrup tož. ed. ſpustiti v' S. Paula ǀ ta roſha dà mèd zhebellam, strup tož. ed. pak paykam ǀ tulikajn kershenyh Moshou ſò ſvoje shene s'tepejnam, s'reshalejnam, inu ſtrupam or. ed. pod ſemlo perpravili ǀ s'taistim strupom or. ed. is Katerim je hotela mosha vumoriti ǀ s'shauzhom, inu ſtrupom or. ed. ga napajejo ǀ ſam ſebe s'ſtrupam or. ed. je bil umuril ǀ kakor de bi te S: Arznie s'strupom or. ed. smèshane bile ǀ Emelchilda hozhe s'strupam or. ed. vmoriti
Svetokriški
trn -a m 1. trn: gledaio kej tern im. ed. tizhij ǀ ta bodezhi tèrn im. ed. tiga greha velikukrat rani vasho dusho ǀ bom jeſt tebi ta tern tož. ed. s' noge sleku ǀ Chriſtus pak 72 ternjo rod. mn. imà v' ſvoj Sveti glavi 2. trnov grm: Tern im. ed. v'ſpumladi, kadar je bil poln zvejtia, ſe je bil preuſel ter ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia ǀ Natu ſò djala vſa driveſſa k' ternu daj. ed.
Svetokriški
učen -a prid. učen: skuſi resnizo nerhitreishi zhlovek vuzhen im. ed. m rata ǀ Ta vuzheni im. ed. m dol. Abulenſis nam leto skriunust resloshij ǀ vprasha ta Uuzheni im. ed. m dol. Toſtatus, zhe v' Nebeſih ludje bodo nagi, ali pak oblezheni ǀ Ena vuzhena im. ed. ž glava je bila ſturila ſmalat en pungrad poln lepih rosh ǀ hozhite tu shlishat s'ust tiga vuzheniga rod. ed. m Originesa ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene rod. ed. ž glaue ǀ hudizh je bil ſam leto resnizo sposnal temu Vuzhenimu daj. ed. m Thomashu Theologusu ǀ je vuprashal tiga Vuzheniga tož. ed. m ži. Philoſopha, inu Aſtrologa Platona ǀ ſim perſilen rezhi s'tem Vuzhenom or. ed. m Henricuſam ǀ ty Vuzheni im. mn. m Judouski Vuzheniki, ali Rabini ſo djali ǀ Philoſophi de ſi lih Vuzheni im. mn. m nej ſò mogli sgruntat ǀ Povejte meni vy vzheni im. mn. m Philoſophi ǀ Kadar Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim daj. mn., inu bogatem ludem ǀ Bukve Ezechiela Preroka, katere ſturè vuzhene tož. mn. m, inu saſtopne te preproste ludy ǀ Sa tiga volo bom druge Ludy ſaſtopne, inu uzhene tož. mn. m uprashal ǀ lete moje pridige nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene tož. mn. ž primer.> Gdu je bil vuzhenejshi im. ed. m, inu sastopnishi Pridigar, kakor glaſs S: Duha ǀ Aaron ie bil ſtarishi, inu vzheneshi im. ed. m kako Moiſes ǀ G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona, de ſi lih ie bil uzheneshi im. ed. m, inu ſtarishi ǀ Gdu tedaj ſe bó mogal rezhi, de je na ſvejtu radvitnishi, inu vuzhenishi im. ed. m, inu vekshi kakor Sveta Catharina ǀ nej bilu, inu tudi nebode na semli zhloveka vuzheneshiga rod. ed. m, inu sastopnishiga, kakor je bil on presež.> Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi im. ed. ž v' mej Bogovij ǀ Ceſsar Maximillianus te ner vuzhenejshi tož. mn. m aſtrologe je bil vkupaj priti ǀ Socrates je bil povabil v' goſtje te ner vuzheneishi tož. mn. m Philoſophe ǀ poshle hitru klizat te ner Vuzhenèshi tož. mn. m Arzate učeni m učenjak: ti vuzheni im. mn. ſe ſo veliku sa volo tega potili
Svetokriški
zabiti dov. zabiti, zapreti: ſo bily en ſod puſtili ſturiti, kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz, v' taiſtiga ſo bily Attiliuſa sa bily del. mn. m, inu ta ſod ſo po plazu valali (IV, 393)
Svetokriški
zmešnjava -e ž zmeda: Achor hozhe rezhi, smeshnaua im. ed., shraj, inu ropotaine ǀ taiſti ſtrashni ſodni dan bò poln ſmeshnave rod. ed., kakor je prerokoval Saphonias ǀ Strah, inu druge ſmeshnave im. mn. snoterne nej ſò v'oblaſti zhloveka ǀ Job je djal, de leben tiga zhloveka je veiter, katere ſmeishnave tož. mn., inu teshave s'ſabo perneſſe ǀ V' velizih Smeshnavah, inu v' skushnavah mest. mn. ſe najde zhlovek v' taiſti posledni uri
Svetokriški
znotraj prisl. znotraj: snotri je bil velik Krik, jok, inu shraj ǀ je taku spazhen ratal s'vunaj, Kakor s'notraj ǀ snotrai pak drusiga nej kakor dem, inu pepeu ǀ kakorshen je zhlovek ſnotraj ǀ she neusmilenishi ſo bilij s'notrej ǀ nei ſi provi zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko imash od znotraj znotraj: od snotrej ſo pauni strupa te nevoshlivosti ǀ od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz ǀ v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane ǀ bodo od ſunaj, inu od s' notraj
Svetokriški
žakelj -a m vreča, žakelj: Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno Creaturo, katera drusiga nej kakor en shakel im. ed. poln gnuſobe ǀ vun is shakla rod. ed. ſtreſſil ǀ en shakel tož. ed. dænariou je na miso poſtavil ǀ Vidite ta veliki shakil tož. ed. Kateriga sa herptom dershim ǀ Dohtar sapovej … en shakal tož. ed. denarjou gori reſuti, inu yh od shlahte shtejti ǀ lete tatvine je Ozha Nebeſki poſtavil v'shakil tož. ed. tiga zartaniga Beniamina ǀ Ta Shena nej hotela mazhiko v' shakli mest. ed. kupit ǀ ga hozhe v shakle tož. mn. poloviti, inu s'palzamy ſtepſti ← srvnem. sackel, manj. od sac ‛vreča’ ← lat. saccus ← gr. σάκκος
Svetokriški
ajfer -fra m vnema, gorečnost: takorshen ſerd, inu aifer im. ed. je pravizhen ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Ajffer im. ed. S. Jacoba ǀ poln ajfra rod. ed. Boshiga ǀ S. Vrſula s'ognam ajffra rod. ed. Boshjga gorezha ǀ De bi oblaſtnikij Duhouni, inu Deshelski en takorshen ajfer tož. ed. imeli ǀ ymaio ajffer tož. ed. sa nyh leſtno zhast ǀ en tak aiffer tož. ed. vdobè de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ Gdu bo mogal ſrezhi, inu dopovedat ta veliki ajffar tož. ed., inu skerb ǀ S. Paulus s'veliko lubesnjo, inu ajffram or. ed. naſs vuzhy ǀ Paterij Iſtavitery s'velikem aiffram or. ed. ſò pridigvali ǀ s'velikim fliſsam, inu ajfram or. ed. puſtili ſydat Cerkve ← nem. Eifer ‛vnema, gorečnost’
Svetokriški
čudo1 -a s, mn. tudi čudesa čudež, čudo: kaj je zhudu im. ed., ali Mirakel ǀ Angeli ſo bily od zhuda rod. ed., inu troshta samakneni ǀ Kadar ſo letu zhudu tož. ed. vidili ǀ nyh tarde Serza nemorio omezhiti, ni shtrajfinge, ni zhuda im. mn. ǀ Se bodo zhudeſa im. mn. godila na Sonci inu na luni ǀ Se bodò zhudeſſa im. mn. godila na Sonzi, inu na Luni ǀ zhlovek je taku zhudou rod. mn. poln ǀ is' zhudou rod. mn., inu is mirakelnou ſe more sklenit ſvetuſt eniga pravizhniga zhloveka ǀ dokler tulkajn shtraifing, inu zhudu rod. mn. je ſanizhoval ǀ sa volo njegoviga zhudu rod. mn. ǀ velika zhuda tož. mn., inu mirakelne dellal v Egijpti s'ſuojo shibo ǀ s'kuſi zupernio zhuda tož. mn. della ǀ Goſpud Bug velike shuda tož. mn. je ſturil v'boſſodah lonzharskih ǀ de bi zhudeſsa tož. mn., inu mirakelne doparnashal ǀ bomò pushlushali te riſnizhna zhudeſsa tož. mn. gnade S. Duha
Svetokriški
davri -i ž mn. duri: dauri im. mn. ſo dobru saperte ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri rod. mn., ali urat ǀ kulikajn daury rod. mn., ali urat ima taiſtu Nebesku Meſtu ǀ hisha pres dauri rod. mn. ǀ eni k' dauram daj. mn., drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ ſo vkna, inu dauri tož. mn. ſaperali ǀ na dauri tož. mn. tiga ſilnu nehvaleshniga zhloveka, tarkash ǀ Pred Nebeskimij dauri or. mn. Maria Magdalena je puſtila ſvoje ſolſe Dolenj. in notr. davri, znano že pri piscih 16. stol., je nastalo iz *də̀vri, kar je po premetu iz *dvə̀ri (štajersko dvȅri) < slovan. *dvь̀ri, prim. iz rod. *dvьrí posplošeno gor. in kor. dȗri (Ramovš 1936: 166). Zapise Janeza Svetokriškega je treba verjetno brati kot ̍dou̯ri, kar je potrjeno v vipavskem, idrijskem in cerkljanskem govoru in izkazano že pri Krelju. Govorjeni ou̯ se namreč pri Janezu Svetokriškem pogosto zapisuje hiperkorektno kot au, prim. paun za → poln (Tomšič 1930: 5, 2).
Število zadetkov: 55
Dostopnost