Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Vezljivostni G
zapolníti in zapólniti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dokončno narediti polno kaj
Zapolnili so reže med zidaki (z malto).
Zapolnili so reže med zidaki (z malto).
2.
kdo/kaj narediti časovno polno kaj s čim
Čas med dogodkoma je /iznajdljivo/ zapolnil s pogovori.
Čas med dogodkoma je /iznajdljivo/ zapolnil s pogovori.
3.
iz jezikoslovja kdo/kaj z dopolnitvijo odpraviti kaj s čim
Zev se zapolni z j.
Zev se zapolni z j.
SSKJ²
zapraševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. povzročati, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom: zapraševati delovne prostore; zapraševati si obleko
2. agr. nanašati prašivo na rastline; prašiti2: zapraševati sadno drevje
1. povzročati, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom: zapraševati delovne prostore; zapraševati si obleko
2. agr. nanašati prašivo na rastline; prašiti2: zapraševati sadno drevje
Celotno geslo
Sinonimni
zapraševáti -újem nedov.
SSKJ²
zaprašíti -ím dov., zaprášil (ī í)
1. povzročiti, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom: pri pometanju je zaprašila sobo; zaprašiti si obleko pri delu
2. posuti s prahom, praškom: zaprašiti rano; zaprašiti živali zaradi mrčesa
// agr. nanesti prašivo na rastline: zaprašiti sadno drevje
1. povzročiti, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom: pri pometanju je zaprašila sobo; zaprašiti si obleko pri delu
2. posuti s prahom, praškom: zaprašiti rano; zaprašiti živali zaradi mrčesa
// agr. nanesti prašivo na rastline: zaprašiti sadno drevje
- zaprašíti se
1. postati umazan od prahu: razstavljeni predmeti so se zaprašili; ura se je zaprašila in ustavila
2. ekspr. drobno se usuti: z jelke se je zaprašil sneg
3. ekspr. steči1, zdirjati: otroci so se zaprašili po bregu / napadalec se je zaprašil proti nam
// z veliko silo, hitrim premikanjem priti kam: pes se mu je zaprašil med noge
// v zvezi z v silovito napasti: zaprašil se je vanj in ga tepel; zaprašila se je vanj kakor mačka
4. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: zaprašiti se v delo, tek
- zaprašèn -êna -o
1. deležnik od zaprašiti: ves je bil zaprašen; zaprašena cesta; zaprašena obleka; zaprašeno ozračje
2. slabš. zastarel, nesodoben: zaprašen učbenik; zaprašena predstava; zaprašeno romantično delo
3. slabš. neživljenjski, nestvaren: zaprašene misli; zaprašena znanost
Celotno geslo
Sinonimni
Kamnarstvo
Celotno geslo
Vezljivostni G
zapustíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj s hojo, premikanjem narediti kaj manj polno, zasedeno
Vojaki so zapustili položaje.
Vojaki so zapustili položaje.
2.
kdo/kaj pustiti koga/kaj
Pes ni zapustil ranjenega gospodarja.
Pes ni zapustil ranjenega gospodarja.
3.
kdo/kaj prenehati skrbeti za, gledati na koga/kaj
Mož jo je zapustil.
Mož jo je zapustil.
4.
kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Posestvo je zapustil sinu.
Posestvo je zapustil sinu.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj trajno pustiti kaj
Tat ni zapustil sledov.
Tat ni zapustil sledov.
6.
kaj pustiti koga/kaj
Zapustili so ga razum, spomin, vid.
Zapustili so ga razum, spomin, vid.
7.
kdo/kaj prenehati vključevati se v kaj
Starša sta zapustila tovarno, otroka pa šolo.
Starša sta zapustila tovarno, otroka pa šolo.
8.
kdo/kaj zanikati kaj
Pri delu je večkrat zapustil načela estetike.
Pri delu je večkrat zapustil načela estetike.
SSKJ²
zasmejáti se -smêjem se tudi -ím se stil. -smêjam se dov., zasmêj se in zasmèj se zasmêjte se stil. zasmêjaj se zasmejájte se; zasmejál se stil. zasmêjal se zasmejála se (á é, í, é)
z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi pokazati zlasti veselje, srečo: spogledali so se in se zasmejali; komaj se je zasmejal, že ga je posilil kašelj; zasmejati se komu; zasmejal se je sam pri sebi; ekspr. zasmejati se od srca; zasmejati se na ves glas; ekspr. zasmejati se na vse grlo, na vsa usta močno, glasno; hripavo, ekspr. široko se zasmejati; prisrčno, veselo, zaničljivo se zasmejati; zasmejal se je kot bi orehe stresal glasno, hrupno / ekspr.: ves obraz se mu je zasmejal; zasmejati se z očmi / pa smo te, so se zasmejali; pren., ekspr. srce se mu je zasmejalo
● ekspr. ob pogledu na polno mizo se mu je kar samo zasmejalo njegov obraz je izrazil veliko zadovoljstvo, veselje; pesn. izza oblakov se je zasmejal mesec je zasvetil, zasijal; pog. zasmejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehniti
z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi pokazati zlasti veselje, srečo: spogledali so se in se zasmejali; komaj se je zasmejal, že ga je posilil kašelj; zasmejati se komu; zasmejal se je sam pri sebi; ekspr. zasmejati se od srca; zasmejati se na ves glas; ekspr. zasmejati se na vse grlo, na vsa usta močno, glasno; hripavo, ekspr. široko se zasmejati; prisrčno, veselo, zaničljivo se zasmejati; zasmejal se je kot bi orehe stresal glasno, hrupno / ekspr.: ves obraz se mu je zasmejal; zasmejati se z očmi / pa smo te, so se zasmejali; pren., ekspr. srce se mu je zasmejalo
● ekspr. ob pogledu na polno mizo se mu je kar samo zasmejalo njegov obraz je izrazil veliko zadovoljstvo, veselje; pesn. izza oblakov se je zasmejal mesec je zasvetil, zasijal; pog. zasmejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehniti
Planinstvo
SSKJ²
zaživéti -ím dov., zažível (ẹ́ í)
1. s prislovnim določilom začeti živeti tako, kot izraža določilo: ko so otroci zrasli, je družina bolje zaživela; zaživeti sproščeno, veselo; na starost bi rad zaživel umirjeno / ekspr. umrla je, preden je polno zaživela
2. vzbuditi občutek, kot da bi bil živ: ob obujanju spominov jima je prijatelj zaživel pred očmi / ekspr. pokrajina na sliki je zaživela
3. ekspr. začeti delovati: brez njegove zavzetosti društvo ne bi zaživelo; v tistem času je zaživelo več smučarskih klubov
// začeti potekati v večjem obsegu, bolj intenzivno: delo na kulturnem področju je zaživelo; vse načrtovane dejavnosti na šoli niso zaživele
4. ekspr. postati živahen, dejaven: ob glasbi so zaživeli; v veseli družbi je še sam zaživel; s pomladjo je spet zaživel / njen obraz zaživi ob misli na domače / ob njegovem nastopu je dvorana zaživela / pogovor ni mogel zaživeti
// s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: ob sobotah trg zaživi; zjutraj ulice zaživijo
5. ekspr. postati (ponovno) živ; oživeti: spomladi narava spet zaživi
● knjiž. on zna zaživeti s sočlovekom se zna vživeti vanj; ekspr. grmovje je v temi zaživelo v njem se je začelo nekaj gibati, premikati; knjiž. slovenski jezik je v Prešernovi poeziji zaživel z vso samoniklo močjo v Prešernovi poeziji se je pokazala vsa izrazna moč slovenskega jezika; ekspr. glavni liki romana ne zaživijo niso prepričljivi; veliko let je že minilo, odkar so na svetu zaživeli ljudje začeli živeti; zastar. z lahkomiselnim življenjem je zaživel dober glas zapravil
1. s prislovnim določilom začeti živeti tako, kot izraža določilo: ko so otroci zrasli, je družina bolje zaživela; zaživeti sproščeno, veselo; na starost bi rad zaživel umirjeno / ekspr. umrla je, preden je polno zaživela
2. vzbuditi občutek, kot da bi bil živ: ob obujanju spominov jima je prijatelj zaživel pred očmi / ekspr. pokrajina na sliki je zaživela
3. ekspr. začeti delovati: brez njegove zavzetosti društvo ne bi zaživelo; v tistem času je zaživelo več smučarskih klubov
// začeti potekati v večjem obsegu, bolj intenzivno: delo na kulturnem področju je zaživelo; vse načrtovane dejavnosti na šoli niso zaživele
4. ekspr. postati živahen, dejaven: ob glasbi so zaživeli; v veseli družbi je še sam zaživel; s pomladjo je spet zaživel / njen obraz zaživi ob misli na domače / ob njegovem nastopu je dvorana zaživela / pogovor ni mogel zaživeti
// s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: ob sobotah trg zaživi; zjutraj ulice zaživijo
5. ekspr. postati (ponovno) živ; oživeti: spomladi narava spet zaživi
● knjiž. on zna zaživeti s sočlovekom se zna vživeti vanj; ekspr. grmovje je v temi zaživelo v njem se je začelo nekaj gibati, premikati; knjiž. slovenski jezik je v Prešernovi poeziji zaživel z vso samoniklo močjo v Prešernovi poeziji se je pokazala vsa izrazna moč slovenskega jezika; ekspr. glavni liki romana ne zaživijo niso prepričljivi; veliko let je že minilo, odkar so na svetu zaživeli ljudje začeli živeti; zastar. z lahkomiselnim življenjem je zaživel dober glas zapravil
SSKJ²
zboroválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zborovanje: zborovalni prostor; polno zasedena zborovalna dvorana / zborovalni program / ta kraj ima že zborovalno tradicijo v tem kraju so večkrat organizirana zborovanja
nanašajoč se na zborovanje: zborovalni prostor; polno zasedena zborovalna dvorana / zborovalni program / ta kraj ima že zborovalno tradicijo v tem kraju so večkrat organizirana zborovanja
Celotno geslo
ePravopis
Združeni arabski emirati
Predlog
Združenih arabskih emiratov množinska samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Združeni arabski emirati
država na Bližnjem vzhodu
IZGOVOR: [zdrúženi arápski emiráti], rodilnik [zdrúženih arápskih emirátou̯]
BESEDOTVORJE: Emiratčan, Emiratčanka, Emiratčanov, Emiratčankin, emiratski
Celotno geslo
ePravopis
Združeno kraljestvo
Predlog
Združenega kraljestva samostalniška zveza srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
država v Evropi
IZGOVOR: [zdrúženo kraljéstvo], rodilnik [zdrúženega kraljéstva]
PRIMERJAJ: Velika Britanija
Celotno geslo
ePravopis
Zelenortski otoki
Predlog
Zelenortskih otokov množinska samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Zelenortski otoki
država v Afriki
IZGOVOR: [zelenoə̀rtski otóki], rodilnik [zelenoə̀rtskih otókou̯]
BESEDOTVORJE: Zelenortčan, Zelenortčanka, Zelenortčanov, Zelenortčankin, zelenortski
PRIMERJAJ: Kapverdski otoki
SSKJ²
zídanica -e ž (í)
manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina: iz zidanice je slišati petje; pobočje je polno belih zidanic
manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina: iz zidanice je slišati petje; pobočje je polno belih zidanic
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
zídec -dca m (ȋ)
1. manjšalnica od zid: ograditi vrt z zidcem / ded je hranil časopise na okenskem zidcu zidani polici pod oknom; zidec pri peči zapeček
2. arhit. iz stene izstopajoči del zidu za okras: pročelje je polno zidcev in drugih okraskov; zobčasti zidci in stolpiči nadzidki / venčni zidec ki oklepa stavbo
1. manjšalnica od zid: ograditi vrt z zidcem / ded je hranil časopise na okenskem zidcu zidani polici pod oknom; zidec pri peči zapeček
2. arhit. iz stene izstopajoči del zidu za okras: pročelje je polno zidcev in drugih okraskov; zobčasti zidci in stolpiči nadzidki / venčni zidec ki oklepa stavbo
Celotno geslo
ePravopis
Zimbabve
Predlog
Zimbabveja samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Zimbabve
država v Afriki
IZGOVOR: [zimbábve], rodilnik [zimbábveja]
BESEDOTVORJE: Zimbabvejec, Zimbabvejka, Zimbabvejčev, Zimbabvejkin, zimbabvejski
SSKJ²
zlatína -e ž (í) knjiž.
1. lastnost zlatega, zlata barva: zlatina zorečega polja
2. kar je zlato: nebo na zahodu je bilo polno zlatin in rdečin / obrobiti srebrn izdelek z zlatino z zlatom
1. lastnost zlatega, zlata barva: zlatina zorečega polja
2. kar je zlato: nebo na zahodu je bilo polno zlatin in rdečin / obrobiti srebrn izdelek z zlatino z zlatom
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 32
- 33
- 34
- 35
- 36
- 37
- Naslednja »
Število zadetkov: 723
Dostopnost