Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
dejáti dẹ̑jem in dẹ̑m dov.
Celotno geslo Pohlin
dejati [dejáti dẹ́nem] dovršni glagol

postaviti, položiti

PRIMERJAJ: dejanje, deti2, devati

Svetokriški
dejati dem dov. 1. položiti, postaviti: tu hudu djaine nashe imamo dobru premislit, inu na vago djati nedol. ǀ je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju ob leben djati nedol. ǀ ſapovej Joannesa v'jezho diati nedol. ǀ Hercules sa vola ſvoje lube je bil ſvoje oroshje prozh djal del. ed. m ǀ ſo ga bily ſveſali, ozhy sderli, v'keho djali del. mn. m ǀ Arzati ſo bilij njega truplu gori djali del. mn. m, de bi vidili Kaj s'eno bolesan je imel 2. narediti, storiti: karkuli vejſte de sheni shal dei 3. ed., letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s 3. reči: En Sloveniz pak je djal: del. ed. m Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit ǀ hudizh ie dial: del. ed. m Puſtiteme nej ga vtopim ǀ ta Nebeski shenin je djall del. ed. m ǀ ena shena je prutu njemu savupila, inu je djala del. ed. ž ǀ liſiza je dialla del. ed. ž, nej zhaſs sdaj ſe fopat ǀ figovu drevu je djalu del. ed. s k' nym ǀ hudizha ſta djala del. dv. m, ſa tiga volo do vekoma bomo tebe tepla ǀ Takrat hudizhi bodo djali del. mn. m, O pravizhni Rihtar ǀ shlahta bodo djali del. mn. m de terbei testament ſturiti ǀ vſy ſò diali del. mn. m, de Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo Krono Kronan biti ǀ Te fardamane dushe … bodo djale del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile, inu Ajdom diale del. mn. ž ǀ ſo djala del. mn. s driveſſa k' vinski terti dol dejati pustiti: ſhuſhter ima dol djati nedol. ſvojo shublo, shnider ſvojo ijglò skozi dejati premagati: Leta je bil en velik kuartaperz, ter per kuartajnu vſe skuſi je djal del. ed. m žal dejati biti hudo: letu je taku shal djalu del. ed. s Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s
Celotno geslo eSSKJ16
dejati1 dejem/dem (djati, gjati) dovršni glagol
1. kdo; komu/čemu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
2. kdo; k čemu, kaj dati (k) čemu še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
3. kdo; česa, koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride
3.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
3.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
3.2.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj (prisilno) kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dati
4. kdo; (h komu, k čemu), kaj narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
5. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha kaj imeti na sebi, nositi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti, sleči
6. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti na določenem mestu, v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
7. kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
8. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kaka lastnost, stanje preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, odpraviti
8.1 kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga; SODOBNA USTREZNICA: odtujiti
9. kdo; kaj (k čemu) narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa; SODOBNA USTREZNICA: porabiti
10. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
11. kdo; kaj narediti, da se kaj more zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočiti
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 19 delih
FRAZEOLOGIJA: dejati kaj pod roke koga, dejati koga izpred obličja, dejati koga na ketine, dejati koga od života, dejati koga v pan, dejati na znanje
Celotno geslo Etimološki
dẹ́lo -a s
Prekmurski
dènoti -em dov. dati, položiti: V-skrinyo ſze more denoti SŠ 1796, 16; me 'se denejo v-grob SŠ 1796, 4
Celotno geslo Etimološki
depọ̑ -ja m
Celotno geslo Etimološki
deponȋrati -am dov. in nedov.
Geografija
deposól -a m
Celotno geslo Vezljivostni G
déti dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom/ciljem postaviti, premakniti koga/kaj okrog/okoli/iz/s koga/česa / v/na/nad/pod/med/čez kaj / kam
Lovec navadno dene puško na ramo pa gre.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ dene.
Celotno geslo Etimološki
dẹ́ti dẹ́nem dov.
Svetokriški
deti denem dov. deti, tj. položiti, postaviti, namestiti: Kadar ſtolo okuli ſebe dene 3. ed. ǀ v' frazho gadene +3. ed., ſavertij, luzhij, ter raunu v' zhelu ga vdari ǀ try zegle pod glavo mu deneio 3. mn. ǀ nje truplu gori de nejo 3. mn. ǀ Poſtavi ali deni vel. 2. ed. tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Alà Davjd; hitru deni vel. 2. ed. v' frazho ta drugi Camen ǀ Prozh denite vel. 2. mn. te selene, inu ardezhe shpegle ǀ Jeſt menem de vſaketiri bi prezei glaſſ prozh denil del. ed. m žal deti biti hudo: Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ zhloveku shal dej 3. ed., kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha godj
Celotno geslo Kostelski
deti ► ˈdėt ˈdẹːnen dov.
Pravopis
dlán -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) razpreti ~; neobč. položiti ~ na ramo roko; poud.: Bilo ni niti za ~ prostora |skoraj nič|; Tam je komaj za ~ zemlje |zelo malo|; To je kakor na ~i |očitno, jasno|; Uspeh je bil na ~i |očiten, zagotovljen|
Besedje16
dolipoložiti (doli položiti) glag. dov. ♦ P: 15 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595)
Prekmurski
dòli položìti ~ -lòžim dov. položiti, odložiti: Dokecs ga na czili, Ocsa, v-tvojem krili Dolipolo'zi KAJ 1848, 274; poloſimo doli vſzeh grehe SM 1747, 27
dòli polóženi ~ -a ~ -o položen, shranjen: To dobro pri tebi doli polo'zeno vari KŠ 1771, 647
Besedje16
dolipoložiti se (doli položiti se) glag. dov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
SSKJ²
doložíti -ím dov., dolóžil (ī í)
dati, položiti zraven: doložiti drva v peč; k svojim vrečam je doložil še naše; doloži na ogenj, da ne ugasne
Celotno geslo Etimološki
dósti prisl.
Celotno geslo eSSKJ16
držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih
FRAZEOLOGIJA: držati jezik za zobmi / držati usta, držati na uzdi/v brzdah, držati pod levim sescem, držati pod šibo, držati pred očmi, držati pred usta, držati usta odprta, držati v pameti
Število zadetkov: 370