Stojna točka
Ali je stojna točka ustrezen termin za območje/mesto, kjer stoji npr. policist, redar, varnostnik? Točka je namreč po definiciji omejena s parametri X, Y in Z in tako umeščena v prostor. Človek torej ne more stati v točki . Ali je stojna točka razložena tudi v SSKJ? Kaj lahko o razliki med točko in območjem izvemo v SSKJ? Ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti izraza stojno območje ?
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Odpredpisovanje zdravil
Zanima me vaš predlog slovenskega ustreznika za angleški termin deprescribing , ki je definiran kot proces popolnega umikanja ali zmanjševanja odmerka zdravil zaradi neželenih učinkov, ki ga nadzoruje zdravnik, njegov namen pa je nadzorovati sočasno uporabo več zdravil in dosegati boljše rezultate zdravljenja. Na Fakulteti za farmacijo UL smo za potrebe magistrskih nalog izraz prevajali kot zmanjšanje intenzivnosti zdravljenja in s tem izrazom zajeli tako ukinjanje zdravil kot zmanjševanje odmerkov zdravil.
Zanima me vaš predlog slovenskega ustreznika za angleški termin deprescribing , ki je definiran kot proces popolnega umikanja ali zmanjševanja odmerka zdravil zaradi neželenih učinkov, ki ga nadzoruje zdravnik, njegov namen pa je nadzorovati sočasno uporabo več zdravil in dosegati boljše rezultate zdravljenja. Na Fakulteti za farmacijo UL smo za potrebe magistrskih nalog izraz prevajali kot zmanjšanje intenzivnosti zdravljenja in s tem izrazom zajeli tako ukinjanje zdravil kot zmanjševanje odmerkov zdravil.
Terminološka
Slikanica brez besedila
V strokovni literaturi se za angleški termin wordless picturebook pojavlja več slovenskih ustreznikov, in sicer slikanica brez besed , slikanica brez besedila , nema slikanica , nebesedna slikanica , brezbesedna slikanica , nema knjiga , tiha knjiga , vse pa skušajo enoumno označiti slikanico, namenjeno otrokom, v kateri ni klasičnega besedila, zapisanega s črkami, temveč vsebuje najrazličnejše likovne elemente. Prosim za nasvet, kateri termin je najprimernejši.
V strokovni literaturi se za angleški termin wordless picturebook pojavlja več slovenskih ustreznikov, in sicer slikanica brez besed , slikanica brez besedila , nema slikanica , nebesedna slikanica , brezbesedna slikanica , nema knjiga , tiha knjiga , vse pa skušajo enoumno označiti slikanico, namenjeno otrokom, v kateri ni klasičnega besedila, zapisanega s črkami, temveč vsebuje najrazličnejše likovne elemente. Prosim za nasvet, kateri termin je najprimernejši.
Terminološka
Analiza razpoloženja
V slovenščini se pojavlja termin analiza sentimenta (ang. sentiment analysis ), ki označuje računalniško analizo stališč govorca ali pisca, izraženih v besedilu. Beseda sentiment v slovenščini po SSKJ2 pomeni čustvo, tukaj pa po našem razumevanju ne gre za čustvo. V angleščini se poleg omenjenega termina uporablja še termin opinion analysis . V slovenščini se pojavljata še ustreznika analiza mnenj in rudarjenje mnenj. Kateri termin bi bil v slovenščini najprimernejši?
V slovenščini se pojavlja termin analiza sentimenta (ang. sentiment analysis ), ki označuje računalniško analizo stališč govorca ali pisca, izraženih v besedilu. Beseda sentiment v slovenščini po SSKJ2 pomeni čustvo, tukaj pa po našem razumevanju ne gre za čustvo. V angleščini se poleg omenjenega termina uporablja še termin opinion analysis . V slovenščini se pojavljata še ustreznika analiza mnenj in rudarjenje mnenj. Kateri termin bi bil v slovenščini najprimernejši?
Terminološka
Formula
Na področju matematike se v učnem načrtu za osnovno šolo za pojem, ki označuje pravilo za računanje v matematični obliki, uporabljata tako formula kot obrazec . Primeri iz besedila učnega načrta so npr.: »Dijak pozna in uporablja formulo za prehod k novi osnovi; Učenec uporablja formule ravninske in prostorske geometrije pri reševanju problemov; Učenec nariše mrežo kvadra in kocke, po obrazcu izračuna njuno površino; Učenci izračunajo obseg kvadrata in pravokotnika z merjenjem, seštevanjem in obrazcem .« Kateri termin je bolj ustrezen?
Na področju matematike se v učnem načrtu za osnovno šolo za pojem, ki označuje pravilo za računanje v matematični obliki, uporabljata tako formula kot obrazec . Primeri iz besedila učnega načrta so npr.: »Dijak pozna in uporablja formulo za prehod k novi osnovi; Učenec uporablja formule ravninske in prostorske geometrije pri reševanju problemov; Učenec nariše mrežo kvadra in kocke, po obrazcu izračuna njuno površino; Učenci izračunajo obseg kvadrata in pravokotnika z merjenjem, seštevanjem in obrazcem .« Kateri termin je bolj ustrezen?
Terminološka
Občasna razstava
Na vas se obračam s problemom oz. vas prosim za nasvet. Zdi se, da slovenski muzealci izmenično uporabljajo besedni zvezi občasna razstava in začasna razstava za razstavo, ki traja omejeno časovno obdobje. Pridevnik občasen je v SSKJ2 razložen kot 'ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih', začasen pa kot 'ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje'. Upoštevajoč samo slovarsko razlago gre torej za začasne razstave . Hkrati pa slovarski sestavek v SSKJ2 v okviru iztočnice občasen vsebuje tudi zgled prirejati občasne razstave , kar razumem kot prirejanje razstav v ponavljajočih se časovnih obdobjih, ne nanaša pa se na trajanje razstave. Na spletnih straneh naših muzejev pa prevladuje termin občasna razstava . Pomenski problem, ki se pojavlja tu, se s prevajanjem v angleščino še stopnjuje: občasna razstava tako postane recurring exhibition , začasna razstava pa temporary exhibition . Moje vprašanje je: ali naj začnem popravljati napačno rabo, torej termin občasna razstava v termin začasna razstava oz. ali je raba termina občasna razstava sploh napačna raba.
Na vas se obračam s problemom oz. vas prosim za nasvet. Zdi se, da slovenski muzealci izmenično uporabljajo besedni zvezi občasna razstava in začasna razstava za razstavo, ki traja omejeno časovno obdobje. Pridevnik občasen je v SSKJ2 razložen kot 'ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih', začasen pa kot 'ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje'. Upoštevajoč samo slovarsko razlago gre torej za začasne razstave . Hkrati pa slovarski sestavek v SSKJ2 v okviru iztočnice občasen vsebuje tudi zgled prirejati občasne razstave , kar razumem kot prirejanje razstav v ponavljajočih se časovnih obdobjih, ne nanaša pa se na trajanje razstave. Na spletnih straneh naših muzejev pa prevladuje termin občasna razstava . Pomenski problem, ki se pojavlja tu, se s prevajanjem v angleščino še stopnjuje: občasna razstava tako postane recurring exhibition , začasna razstava pa temporary exhibition . Moje vprašanje je: ali naj začnem popravljati napačno rabo, torej termin občasna razstava v termin začasna razstava oz. ali je raba termina občasna razstava sploh napačna raba.
Terminološka
Ozadje
Pri prevajanju publikacije o predšolski vzgoji sem se znašla v terminološki zagati. V angleškem besedilu so med dejavniki, ki vplivajo na otrokov razvoj in izobraževanje, angleški izrazi migrant background , language background , social background , family background in cultural background . V dokumentih in v praksi strokovnjaki s področja pedagogike za angleško background zelo pogosto uporabljajo ozadje . Večina strokovnjakov ta termin uporablja, vendar jim ni všeč. Seveda bi lahko prevajali tudi opisno, npr. potomci priseljencev, tujegovoreči starši, družinsko okolje. A vseeno me zanima, ali je ozadje v terminološkem smislu res problematično.
Pri prevajanju publikacije o predšolski vzgoji sem se znašla v terminološki zagati. V angleškem besedilu so med dejavniki, ki vplivajo na otrokov razvoj in izobraževanje, angleški izrazi migrant background , language background , social background , family background in cultural background . V dokumentih in v praksi strokovnjaki s področja pedagogike za angleško background zelo pogosto uporabljajo ozadje . Večina strokovnjakov ta termin uporablja, vendar jim ni všeč. Seveda bi lahko prevajali tudi opisno, npr. potomci priseljencev, tujegovoreči starši, družinsko okolje. A vseeno me zanima, ali je ozadje v terminološkem smislu res problematično.
Terminološka
Socialni poslovni model
Pri pisanju magistrske naloge sem naletela na terminološki problem s področja socialne ekonomije. Iščem slovenski termin za angleški termin social business model , ki označuje poslovni model, katerega cilj je z zagotavljanjem dodatnega, zunanjega financiranja pridobiti sredstva za izvedbo družbeno in okoljsko koristnih projektov. Vsi modeli iz tujine, po katerih se zgledujem, imajo lastnosti socialnih podjetij (ang. social business oz. social enterprise ), vendar pa pripravljam poslovni model za javni zavod, ki sicer ni socialno podjetje . Neposredni prevod angleškega termina socialni poslovni model se mi ne zdi primeren, ker je izraz socialen v turizmu povezan s socialnim turizmom , ki označuje popolnoma drug pojem. Osebno mi je bližje pridevnik družbeno odgovoren (torej družbeno odgovorni poslovni model ), vendar ima to v angleškem jeziku spet drugačen pomen. Obstaja precej podobnih izrazov, vendar nobeden izmed njih ni primeren za to, kar raziskujem. Kakšno poimenovanje bi torej vi predlagali za social business model ?
Pri pisanju magistrske naloge sem naletela na terminološki problem s področja socialne ekonomije. Iščem slovenski termin za angleški termin social business model , ki označuje poslovni model, katerega cilj je z zagotavljanjem dodatnega, zunanjega financiranja pridobiti sredstva za izvedbo družbeno in okoljsko koristnih projektov. Vsi modeli iz tujine, po katerih se zgledujem, imajo lastnosti socialnih podjetij (ang. social business oz. social enterprise ), vendar pa pripravljam poslovni model za javni zavod, ki sicer ni socialno podjetje . Neposredni prevod angleškega termina socialni poslovni model se mi ne zdi primeren, ker je izraz socialen v turizmu povezan s socialnim turizmom , ki označuje popolnoma drug pojem. Osebno mi je bližje pridevnik družbeno odgovoren (torej družbeno odgovorni poslovni model ), vendar ima to v angleškem jeziku spet drugačen pomen. Obstaja precej podobnih izrazov, vendar nobeden izmed njih ni primeren za to, kar raziskujem. Kakšno poimenovanje bi torej vi predlagali za social business model ?
Terminološka
Šolska politika
Vse pogosteje opažam, da se za izvedbeno raven odločanja uporablja izraz politike kot ustreznica za angleški edninski izraz policy . Zmotilo me je, da je novinar govoril, da bo treba zamenjati politike v šolstvu, pomensko pa je šlo za ukrepe, dejavnosti, ravnanje, delovanje, uresničevanje sklepov in podobno.
Vse pogosteje opažam, da se za izvedbeno raven odločanja uporablja izraz politike kot ustreznica za angleški edninski izraz policy . Zmotilo me je, da je novinar govoril, da bo treba zamenjati politike v šolstvu, pomensko pa je šlo za ukrepe, dejavnosti, ravnanje, delovanje, uresničevanje sklepov in podobno.
Terminološka
Videokonferenca
Za poimenovanje videopovezave navadno med več prostorsko oddaljenimi udeleženci, ki se lahko uporablja za zelo različne namene komunikacije, se pogosto uporablja poimenovanje videokonferenca . Glede na to, da pogosto ne gre za konferenco v prvem pomenu besede (v SSKJ2 je konferenca v 1. pomenu razložena kot 'sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov'), po mojem mnenju poimenovanje videokonferenca ni najustreznejše. Ustrezno bi bilo, če bi se pomen videokonference (v SSKJ2 je razložena kot 'konferenca, na kateri s pomočjo uporabe videoopreme, informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci') razširil tako, da bi vključeval kakršnokoli komunikacijo na daljavo z uporabo informacijske tehnologije, ne zgolj med strokovnjaki in funkcionarji. Druga možnost bi bila, da bi za natančnejšo opredelitev oblikovali besedne zveze, npr. videokonferenčno predavanje oz. predavanje preko videokonference , pri katerih pa se včasih zdi, da gre za podvajanje. Tretja možnost pa je oblikovanje novih poimenovanj, ki ne vključujejo sestavine konferenca , npr. videopredavanje , videoseja . Katera možnost je po vašem mnenju najustreznejša?
Za poimenovanje videopovezave navadno med več prostorsko oddaljenimi udeleženci, ki se lahko uporablja za zelo različne namene komunikacije, se pogosto uporablja poimenovanje videokonferenca . Glede na to, da pogosto ne gre za konferenco v prvem pomenu besede (v SSKJ2 je konferenca v 1. pomenu razložena kot 'sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov'), po mojem mnenju poimenovanje videokonferenca ni najustreznejše. Ustrezno bi bilo, če bi se pomen videokonference (v SSKJ2 je razložena kot 'konferenca, na kateri s pomočjo uporabe videoopreme, informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci') razširil tako, da bi vključeval kakršnokoli komunikacijo na daljavo z uporabo informacijske tehnologije, ne zgolj med strokovnjaki in funkcionarji. Druga možnost bi bila, da bi za natančnejšo opredelitev oblikovali besedne zveze, npr. videokonferenčno predavanje oz. predavanje preko videokonference , pri katerih pa se včasih zdi, da gre za podvajanje. Tretja možnost pa je oblikovanje novih poimenovanj, ki ne vključujejo sestavine konferenca , npr. videopredavanje , videoseja . Katera možnost je po vašem mnenju najustreznejša?
Terminološka
Zamenjava igralca
Zadnje čase vsi komentatorji nogometnih tekem pri menjavi dveh igralcev v polju govorijo o zamenjavi . Zamenjava pomeni, da imaš nekoga za drugega, kot je v resnici, npr. Jožeta za Franca, menjava igralca pa označuje dejanje, pri katerem igralec vstopi v igro in zavzame mesto igralca, ki igrišče zapusti.
Zadnje čase vsi komentatorji nogometnih tekem pri menjavi dveh igralcev v polju govorijo o zamenjavi . Zamenjava pomeni, da imaš nekoga za drugega, kot je v resnici, npr. Jožeta za Franca, menjava igralca pa označuje dejanje, pri katerem igralec vstopi v igro in zavzame mesto igralca, ki igrišče zapusti.
Terminološka
Železniški paket
Za 'sklop pravnih instrumentov, ki ureja železniški trg' se uporabljata dva termina: železniški paket in železniški sveženj . Zanima me, kateri je ustreznejši. Železniški paket je glede na pogostost na spletu in v korpusu Gigafida (zaenkrat) pogostejši, vendar raba železniškega svežnja narašča, še posebej v dokumentih EU, kjer obstaja močna težnja po uveljavljanju železniškega svežnja na račun železniškega paketa . Domnevam, da je vzrok občutek, da je izraz sveženj bolj »slovenski« od izraza paket , čeprav imata oba v SSKJ2 enak pomen in tudi enako oznako publicistično . Kaj je torej odločilno: pojavnost/raba ali želja po normiranju?
Za 'sklop pravnih instrumentov, ki ureja železniški trg' se uporabljata dva termina: železniški paket in železniški sveženj . Zanima me, kateri je ustreznejši. Železniški paket je glede na pogostost na spletu in v korpusu Gigafida (zaenkrat) pogostejši, vendar raba železniškega svežnja narašča, še posebej v dokumentih EU, kjer obstaja močna težnja po uveljavljanju železniškega svežnja na račun železniškega paketa . Domnevam, da je vzrok občutek, da je izraz sveženj bolj »slovenski« od izraza paket , čeprav imata oba v SSKJ2 enak pomen in tudi enako oznako publicistično . Kaj je torej odločilno: pojavnost/raba ali želja po normiranju?
Terminološka
Industrija srečanj
Za dejavnost, ki povezuje tako kongresni turizem kot organizacijo prireditev in sejmov, se uporablja poimenovanje industrija srečanj (ang. meetings industry ). Industrija se pojavlja tudi kot sestavina poimenovanja potovalna industrija (ang. travel industry ). V SSKJ2 je industrija razložena kot 'gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja', z oslabljenim pomenom pa se pojavlja tudi v zvezah hotelska , turistična industrija v pomenu 'hotelske, turistične dejavnosti' in industrija zabave 'dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo'. V Longmanovem slovarju angleščine je eden od pomenov industry tudi 'businesses that produce a particular type of thing or provide a particular service', torej vključuje tudi storitve. V slovenščini (po SSKJ2) pa industrija ne pomeni dejavnosti v neproizvodnem sektorju. Menim, da bi bilo v tem primeru primernejše poimenovanje s sestavino sektor ali panoga ( sektor srečanj, sektor potovanj ). Zanima me vaše mnenje.
Za dejavnost, ki povezuje tako kongresni turizem kot organizacijo prireditev in sejmov, se uporablja poimenovanje industrija srečanj (ang. meetings industry ). Industrija se pojavlja tudi kot sestavina poimenovanja potovalna industrija (ang. travel industry ). V SSKJ2 je industrija razložena kot 'gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja', z oslabljenim pomenom pa se pojavlja tudi v zvezah hotelska , turistična industrija v pomenu 'hotelske, turistične dejavnosti' in industrija zabave 'dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo'. V Longmanovem slovarju angleščine je eden od pomenov industry tudi 'businesses that produce a particular type of thing or provide a particular service', torej vključuje tudi storitve. V slovenščini (po SSKJ2) pa industrija ne pomeni dejavnosti v neproizvodnem sektorju. Menim, da bi bilo v tem primeru primernejše poimenovanje s sestavino sektor ali panoga ( sektor srečanj, sektor potovanj ). Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Readymade
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin readymade , ki na področju umetnostne zgodovine označuje vsakdanji predmet, ki ga umetnik uporabi pri snovanju umetniškega dela. Prevajalnik mi ponudi besedo konfekcija , vendar nisem prepričana, da je to pravi ustreznik. Kateri slovenski termin je najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin readymade , ki na področju umetnostne zgodovine označuje vsakdanji predmet, ki ga umetnik uporabi pri snovanju umetniškega dela. Prevajalnik mi ponudi besedo konfekcija , vendar nisem prepričana, da je to pravi ustreznik. Kateri slovenski termin je najustreznejši?
Terminološka
Sledenje stikom
Zanima me, kateri slovenski termin je najustreznejši za angleški termin contact tracing , ki označuje proces identifikacije oseb, ki so morda bile v stiku z okuženo osebo, in zbiranje podatkov o teh stikih. V poljudnih spletnih virih se od izbruha koronavirusne bolezni najpogosteje uporabljata sledenje stikov in sledenje stikom , pri čemer domnevam, da je pravilna rodilniška zveza in da se tretji sklon pojavlja zaradi mešanja dveh pod točko 1. navedenih pomenov v SSKJ2 (tj. 'iti za kom po sledi' in 'neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom', pri čemer zgledi pri obeh pomenih izkazujejo vezavo s 3. in 4. sklonom). Zdi se mi, da pravilnost rodilnika potrjujejo druge podobne terminološke zveze, npr. sledenje pacientov , sledenje kraške vode . V SSKJ2 samostalnik sledenje v tem pomenu (še) ni normiran. Termin sledenje je sicer v Slovenskem medicinskem slovarju naveden kot slovenski ustreznik za angleški termin follow-up , ki je opredeljen kot 'nadzor bolnikov po zdravljenju' (sin. spremljanje ), dodani sta dve stalni besedni zvezi: sledenje pacientov in sledenje poteka bolezni . V strokovnih člankih je mogoče najti tudi poimenovanja iskanje stikov in poizvedovanje o stikih z zbolelimi . Če povzamem, vljudno vas prosim za naslednje odgovore: a) ali je sledenje stikov tudi v medicini že uveljavljen termin za angleški termin contact tracing ; b) če to je medicinski termin, ali je pravilna samo rodilniška zveza; b) če to ni medicinski termin, kateri drug izraz je uveljavljen v medicini.
Zanima me, kateri slovenski termin je najustreznejši za angleški termin contact tracing , ki označuje proces identifikacije oseb, ki so morda bile v stiku z okuženo osebo, in zbiranje podatkov o teh stikih. V poljudnih spletnih virih se od izbruha koronavirusne bolezni najpogosteje uporabljata sledenje stikov in sledenje stikom , pri čemer domnevam, da je pravilna rodilniška zveza in da se tretji sklon pojavlja zaradi mešanja dveh pod točko 1. navedenih pomenov v SSKJ2 (tj. 'iti za kom po sledi' in 'neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom', pri čemer zgledi pri obeh pomenih izkazujejo vezavo s 3. in 4. sklonom). Zdi se mi, da pravilnost rodilnika potrjujejo druge podobne terminološke zveze, npr. sledenje pacientov , sledenje kraške vode . V SSKJ2 samostalnik sledenje v tem pomenu (še) ni normiran. Termin sledenje je sicer v Slovenskem medicinskem slovarju naveden kot slovenski ustreznik za angleški termin follow-up , ki je opredeljen kot 'nadzor bolnikov po zdravljenju' (sin. spremljanje ), dodani sta dve stalni besedni zvezi: sledenje pacientov in sledenje poteka bolezni . V strokovnih člankih je mogoče najti tudi poimenovanja iskanje stikov in poizvedovanje o stikih z zbolelimi . Če povzamem, vljudno vas prosim za naslednje odgovore: a) ali je sledenje stikov tudi v medicini že uveljavljen termin za angleški termin contact tracing ; b) če to je medicinski termin, ali je pravilna samo rodilniška zveza; b) če to ni medicinski termin, kateri drug izraz je uveljavljen v medicini.
Terminološka
Uravnavanje umetne inteligence
Zanima nas slovenski ustreznik za angleški termin artificial intelligence alignment . Termin označuje novo področje, ki se ukvarja s skrbjo za oblikovanje sistemov umetne inteligence, da bi ti delovali v skladu s cilji in interesi, ki so jih načrtovali njihovi snovalci, in se izogibali škodljivemu ali nezaželenemu vedenju. Ker umetna inteligenca opravlja vse več pomembnih nalog, je zelo pomembno, da deluje tako, kot je predvideno. S kolegi smo se pogovarjali o ustreznem slovenskem poimenovanju tega pojma in na podlagi pomenov glagolov usklajevati , poravnavati in uravnavati v SSKJ2 prišli do naslednjih predlogov: usklajevanje umetne inteligence , poravnavanje umetne inteligence , uravnavanje umetne inteligence . Kakšno je vaše mnenje? Je kateri od teh izrazov (ali pa kakšen drug) že v uporabi v slovenščini?
Zanima nas slovenski ustreznik za angleški termin artificial intelligence alignment . Termin označuje novo področje, ki se ukvarja s skrbjo za oblikovanje sistemov umetne inteligence, da bi ti delovali v skladu s cilji in interesi, ki so jih načrtovali njihovi snovalci, in se izogibali škodljivemu ali nezaželenemu vedenju. Ker umetna inteligenca opravlja vse več pomembnih nalog, je zelo pomembno, da deluje tako, kot je predvideno. S kolegi smo se pogovarjali o ustreznem slovenskem poimenovanju tega pojma in na podlagi pomenov glagolov usklajevati , poravnavati in uravnavati v SSKJ2 prišli do naslednjih predlogov: usklajevanje umetne inteligence , poravnavanje umetne inteligence , uravnavanje umetne inteligence . Kakšno je vaše mnenje? Je kateri od teh izrazov (ali pa kakšen drug) že v uporabi v slovenščini?
Terminološka
Vodenje
Za angleški termin leadership , ki na področju menedžmenta označuje usmerjanje sodelavcev in organizacijo delovnih procesov v podjetju, se v slovenščini poleg termina vodenje pojavlja tudi voditeljstvo , ki pa je po mojem mnenju neustrezen, saj je v SSKJ2 v prvem pomenu razložen kot 'voditeljsko mesto, voditeljski položaj' in v 2. pomenu kot 'značilnost voditelja'. Da gre za neustrezen termin, potrjuje tudi Slovar izrazov s področja managementa in sorodnih področij, ki ta termin navaja kot neprimeren slovenski prevod. Dodaten argument je še besedotvorne narave. Pri obravnavanem pojmu gre namreč za to, da nekdo na formalnem ali neformalnem položaju z vplivanjem, delovanjem, zgledom vodi. Glagolnik od voditi pa je vodenje in ne voditeljstvo . Ali se strinjate, da voditeljstvo ni pravi ustreznik?
Za angleški termin leadership , ki na področju menedžmenta označuje usmerjanje sodelavcev in organizacijo delovnih procesov v podjetju, se v slovenščini poleg termina vodenje pojavlja tudi voditeljstvo , ki pa je po mojem mnenju neustrezen, saj je v SSKJ2 v prvem pomenu razložen kot 'voditeljsko mesto, voditeljski položaj' in v 2. pomenu kot 'značilnost voditelja'. Da gre za neustrezen termin, potrjuje tudi Slovar izrazov s področja managementa in sorodnih področij, ki ta termin navaja kot neprimeren slovenski prevod. Dodaten argument je še besedotvorne narave. Pri obravnavanem pojmu gre namreč za to, da nekdo na formalnem ali neformalnem položaju z vplivanjem, delovanjem, zgledom vodi. Glagolnik od voditi pa je vodenje in ne voditeljstvo . Ali se strinjate, da voditeljstvo ni pravi ustreznik?
Število zadetkov: 17
Dostopnost