Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Celotno geslo Pohlin
Anek [ānǝk] samostalnik moškega spola

bog dekel, dekletnepopoln podatek

Celotno geslo eSSKJ16
bekanje -a (bekanje, bekajne, bekajnje) samostalnik srednjega spola
1. česa oglašanje z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: blejanje
1.1 oddajanje močnih, zamolklih, pomensko nejasnih glasov; SODOBNA USTREZNICA: hrumenje
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Svetokriški
hiševanje -a s poslovanje: Sturi rajtingo od tuojga hishovajna rod. ed. (I/1, 204) Zapis je citat iz SP Lk 16,2 na začetku pridige. Glagol hiševáti, ki ga Pleteršnik navaja v pomenu ‛das Hauswesen verwalten, haushalten’, je tu pomensko dalje razvit kot gr. οἰκέω ‛gospodinjiti’ in ‛gospodariti, upravljati z’ iz οἶκος ‛hiša’.
Celotno geslo Pohlin
jaslice [jȃslice] množinski samostalnik ženskega spola

jaslice

Celotno geslo Pohlin
kalina [kalína] samostalnik ženskega spola

grm ribez, LATINSKO: Ribes

PRIMERJAJ: kalinje

Celotno geslo Pohlin
kasen [kásǝn] pridevnik

pozen, kasen

PRIMERJAJ: kesan, kesen

Celotno geslo Pohlin
kolenček [kolẹ̑nčǝk] samostalnik moškega spola

najljubši otrok; miljenček; ljubljenček; varovanček

Celotno geslo Pohlin
kurjica2 [kȗrjica] (kurica2) samostalnik ženskega spola

navadno množina neka rastlina, ki cvete marca, morda kronica, LATINSKO: Leucojum vernum, ali črni teloh, LATINSKO: Heleborus niger

Celotno geslo Pohlin
lodričar [lodrȋčar] samostalnik moškega spola

trgovec z vinom; vinotržec

Celotno geslo Pohlin
mokož [mọ̄kož] samostalnik moškega spola

močvirska ptica

Celotno geslo Pohlin
obojak [oboják] pridevnik

ki enako spretno uporablja desno in levo roko

PRIMERJAJ: oborok

Svetokriški
odka -e ž trnek: ribizh otiko tož. ed. vun s'ribo potegne (II, 440) V večini sloven. narečij se trnku reče ọ́dica. Pripona -ica je v mnogih primerih zamenljiva s pripono -ka, npr. čevljarica poleg čevljarka. Tako je po vsej verjetnosti iz ọ́dica nastalo doslej samo pri Janezu Svetokriškem znano ọ́dka, brano ọ́tka, kar je hiperkorektno zapisano kot otika. Manj verjetno se zdi enačenje z besedo ọ́tka ‛ročica pri plugu’, ki pomensko ne ustreza.
Celotno geslo Pohlin
okrožnost [okrọ́žnost] samostalnik ženskega spola

krog, obod

Celotno geslo Pohlin
popolnoma [popȏu̯noma] prislov

popolnoma

Celotno geslo Pohlin
potuha [potȗha] samostalnik ženskega spola

potuha

Svetokriški
presti predem nedov. presti: je taku lena, inu ſanikarna, de nikuli ſa obenu dellu neprime, cilu ſe ij toshi preſti nedol. ǀ lan dolgu zhaſſa ga tauzhejo taraio, predeio 3. mn., ſukajo thkaio, mozhio ǀ v'drushbi ſvoje lube je predil del. ed. m ǀ je preſelzo v'rokah dershal, inu v'mej shenamy ſedel, inu predel del. ed. m ǀ kadar ſi s'moim imenom predel del. ed. m, inu sashental ǀ je predla del. ed. ž, platnu dellala, inu s' taiſtom te nage oblazhila ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla del. ed. ž Peti zgled pomensko ni jasen.
Celotno geslo Pohlin
prigliha [priglȋha] samostalnik ženskega spola

podobnost

Svetokriški
spomišljajoč nepreg. prid. vedoč, misleč: vener nebom nad tvojo miloſtio zagal, ſpomishleozh im. ed. m, de v' tem kir ſmò bili tvoj ſourashniki, ſmò skuſi tvojo britko martro priateli ǀ Maria Diviza vſe ſvoje shivozhe dnij sa to veliko, ſuſebno gnado, inu miloſt je Boga hualila, ſpomishleozh im. ed. ž, de vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli … s'vnaj ſame Marie Divize ǀ Ony nebodo ne, taku nehualeshni, ſpomishleozh im. mn. m, de vy ſte velike skerby, velike neperloshnoſti, inu teshke raishe sa nyh volo imeli ǀ tij drugi bratje ſpomishleozh im. mn. m, de Noeſs je nyh ozha vſe zhasti ureden, de ſi lih je v'taisti tadu bil padil ǀ Kai s'eno veliko martro pozhutio taiſte neſrezhne dushe ſpomisleozh im. mn. m/ž de s'en greh kateri je taku hitru preshil to grosno vezhno martro ſò ſi ſashlushili Besede ni mogoče dobro pomensko razložiti, ker gre za izvorni deležnik dovršnika spomisliti ‛pomisliti’. Danes bi se namesto deležniške konstrukcije uporabil časovni odvisnik.
Celotno geslo Pohlin
srobrat [sróbrat] (srobrot) samostalnik moškega spola

rastlina navadni dežen, LATINSKO: Heracleum sphondyliumnepopoln podatek

Število zadetkov: 26