- 1. lit. lirsko-epsko delo, ki opisuje mirno, zadovoljno življenje, povezano z naravo: rad je prebiral idile / avtor pastirske, ribiške idile
- 2. nav. ekspr. mirno, zadovoljno življenje, navadno povezano z naravo: vojna je uničila idile; vaška idila; iron. hribovske idile ob petrolejki se je kmalu naveličal / sanjal je o družinski idili; preživljal je čudovito ljubezensko idilo ljubezen
// idila kmečkega življenja idiličnost - 3. navadno s prilastkom stanje v naravi, ki izraža mir, ubranost: zimska idila ob Dravi / čudovita večerna idila / idila gorskega sveta idiličnost
♦ muz. manjša, preprostejša skladba, ki deluje pomirjujoče
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- pomirjujóč -a -e: pomirjujoč glas; prisl.: nanj vpliva pomirjujoče