Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
častit -a -o (častit, čestit) pridevnik
1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je vreden časti, spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častivreden
2. versko ki se mu izkazuje (božja) naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
3. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
4. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
5. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih
čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár]
    kdor se ukvarja z gojenjem čebel
ETIMOLOGIJA: čebela
Celotno geslo Sinonimni
dáti se dám se dov.
1.
z nedoločnikom izraža osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi
SINONIMI:
2.
s smiselnim osebkom v dajalniku, z nedoločnikom izraža pripravljenost koga za kako dejanje
SINONIMI:
ljubiti se, zljubiti se, ekspr. hoteti se, star. marati se, zastar. moči se, knj.izroč. poljubiti se, zastar. račiti se, ekspr. zahoteti se
Celotno geslo eSSKJ16
dolivdariti -im dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu, kaj meniti, trditi, da kdo ni upravičen do tega, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: odreči
2. kdo; kaj poškodovati kaj tako, da propade; SODOBNA USTREZNICA: uničiti
FREKVENCA: 10 pojavitev v 6 delih
karcinóm karcinóma samostalnik moškega spola [karcinóm]
    iz medicine skupek malignih celic v tkivu povrhnjice kot gradnika večine telesnih organov
STALNE ZVEZE: bazalnocelični karcinom, bazocelularni karcinom, duktalni karcinom, hepatocelularni karcinom, kolorektalni karcinom, ploščatocelični karcinom
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Karzinom prek lat. carcinōma iz gr. karkínōma ‛rak, rakast tvor’, iz karkínos ‛rak (žival)’ - več ...
Jezikovna
Kokrsko ali Kokrško sedlo?

V pravopisu je zapis Kokrško sedlo, ne znam si ga razložiti, zato vas prosim za pomoč. Zakaj je prišlo zapisa pridevnika na ški in ne na ski? Tudi koča je poimenova Cojzova koča na Kokrskem sedlu.

Celotno geslo Frazemi
kríž Frazemi s sestavino kríž:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, bíti za kríži, glédati kot lévi razbójnik [na krížu], iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti svój kríž, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, kríž bôžji, kríž je [s kóm/čím], kríži in težáve [s kóm/čím], napráviti kríž čez kóga/kàj, naredíti kríž čez kóga/kàj, nosíti svój kríž, prenášati svój kríž, pribíjati kóga/kàj na kríž, pribíti kóga/kàj na kríž, Rdéči kríž, rdéči kríž, sedéti za kríži, vêlik kríž je s kóm/čím, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsì kríži so dôl, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme]
mámba mámbe samostalnik moškega spola [mámba]
    večja, hitra strupena kača, ki se v obrambi lahko dvigne, živeča v Afriki; primerjaj lat. Dendroaspis
STALNE ZVEZE: črna mamba, zelena mamba
FRAZEOLOGIJA: pijan kot mamba, zadet kot mamba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl., frc. mamba, nem. Mamba, iz nekega bantujskega jezika, svahilijsko mamba, zulujsko imamba
Celotno geslo Etimološki
mȋsel -sli ž
SSKJ²
nazáj prisl. (á)
1. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek; ant. naprej: nagniti se, omahniti nazaj; pokazati z roko nazaj / nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku; ženska z nazaj zavezano ruto z vozlom na tilniku / nazaj zaviti rogovi
 
šport. premet nazaj
// izraža premikanje od določenega mesta v tej smeri: umaknite se za korak nazaj; vožnja nazaj / zna šteti naprej in nazaj
// v medmetni rabi izraža
a) poziv za oddaljevanje v tej smeri: vsi nazaj; dva koraka nazaj
b) star. začudenje: presneto nazaj; šment nazaj, kdaj si tako zrasla
2. izraža gibanje ali smer proti izhodišču: nazaj grede so nekaj popili; nesti, prignati nazaj; ekspr.: kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj; vreči sovražne čete nazaj / elipt.: klicati koga nazaj; želeti si nazaj / dobiti ukradeno kolo nazaj / pot nazaj je zaprta; vožnja tja in nazaj; vlak za nazaj / pog.: vsak čas bo nazaj se bo vrnil; brzojaviti nazaj brzojavno odgovoriti; udaril ga je nazaj vrnil mu je udarec / brati nazaj od desne proti levi; vrteti film nazaj
// pog. izraža položaj za drugim; zadaj: skupina je še daleč nazaj / ta plemena so še zelo nazaj v razvoju zaostala
3. izraža usmerjenost v preteklost: spomin sega nazaj do prvih let; umirjen pogled nazaj; daleč nazaj najpomembnejši dogodek; pog.: sram me je pomisliti nazaj; nekaj let nazaj je še delal pred nekaj leti
4. pog., v zvezi iti nazaj nazadovati: v tistih krajih gre kmetijstvo nazaj / fant gre pri učenju nazaj / po teh zdravilih je šla bolezen nazaj
5. nar. spet, znova: zdaj bo nazaj vse dobro; kmalu je nazaj zaspal
● 
nižje pog. nazaj se držati pri delu biti len; ne delati, kolikor bi lahko in kolikor bi bilo potrebno; nižje pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači jesti, piti manj, kot si kdo želi; nižje pog. pri prepiru se drži nazaj se zadržuje; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo; ekspr. povedal mu je nekaj krepkih nazaj ostro odgovoril; pog. nikoli mu ni rekla besede nazaj mu ni odgovarjala, ugovarjala; šol. žarg. profesor sprašuje nazaj prejšnjo, staro snov; pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal zelo je bil presenečen; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. ta doba pomeni korak nazaj v razvoju zdravstva nazadovanje
SSKJ²
nèsimpátičen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki ni simpatičen: nesimpatičen moški; zdaj se mu ni zdela več tako nesimpatična / ekspr. misel na ta poklic mu ni bila več tako nesimpatična / evfem. ni smela pomisliti na to, da bo morala do smrti živeti s tem nesimpatičnim človekom zoprnim
SSKJ²
pomísel -sli [pomisəu̯ž (ȋ)
1. glagolnik od pomisliti: nasmehnil se je ob pomisli na dom
2. knjiž. misel: pretresla jo je pomisel, da se je nesreča zgodila prav tu / že sama pomisel na slovo ga je vznemirila / prišel je do napačne pomisli, da ga ne mara sklepa, zaključka
3. knjiž. pomislek: otresti se vseh dvomov in pomisli
SSKJ²
pomíslek -a [pomisləkm (ȋ)
1. kar izraža (delno) omejitev, nesoglašanje s kako trditvijo, mnenjem, ravnanjem: ta pomislek je upravičen; imeti pomisleke; glede tega je izrazil, izrekel, povedal svoje pomisleke; ekspr. otresti se, znebiti se pomislekov / moralni, načelni pomisleki; iz verskih pomislekov tega ni storil predsodkov
2. glagolnik od pomisliti: ob pomisleku na otroke se je še z večjo vnemo lotil dela / brez pomisleka je skočil v vodo in rešil deklico
SSKJ²
pomísliti -im dov., pomíšljen (í ȋ)
1. krajši čas biti dejaven v zavesti: mora še pomisliti; malo je pomislila, nato odgovorila / čakaj, da pomislim; kaj stokaš, prej bi pomislil premislil, razmislil
// preh., navadno v zvezi z na izraža usmerjenost take dejavnosti: pomislila je na bolečine, ki jo čakajo; večkrat pomisli na dom, prijatelje; z ljubeznijo je pomislil nanjo / ne bom zmogel, je pomislil; pomislil sem, da bi le dobra beseda zalegla
2. navadno z nikalnico upoštevati, računati: ni pomislil, kakšne bodo posledice; naj že pomislijo, da s tem škodujejo le sebi
3. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: pomislite, kaj bi se lahko zgodilo; spet je v bolnišnici, pomisli
    pomísliti se in pomísliti si zastar.
    premisliti se: pomislila se je in bo sprejela službo; ta se bo gotovo pomislila
Pravopis
pomísliti -im dov. (í ȋ) na koga/kaj ~ ~ dom; Čakaj, da ~im
Celotno geslo Sinonimni
pomísliti -im dov.
1.
krajši čas biti dejaven v zavesti
SINONIMI:
2.
na kaj za krajši čas usmeriti dejavnost v zavesti na kaj
SINONIMI:
knj.izroč. domisliti se, ekspr. priti na misel, ekspr. spomniti se, star. zmisliti
Celotno geslo Etimološki
pomísliti – glej mȋsel
Pleteršnik
pomísliti, -mȋslim, vb. pf. ein wenig denken, bedenken, in Betracht nehmen; pomisli, kaj utegne iz tega biti; p. na kaj, an etwas denken: na to nismo pomislili, darauf haben wir nicht Bedacht genommen, Cig.; pomislivši na kaj, in Berücksichtigung einer Sache, Cig. (T.); — sich vorstellen, Cig. (T.); p. si kaj, Žnid.; — p. komu kaj, jemandem etwas bestimmen, C.
Prekmurski
pomìsliti -im dov. pomisliti, zamisliti: Le'sej je pomiszliti, nego popiszati KOJ 1845, 65; Le'sej szi je pomiszliti, kak z perom szpiszati KOJ 1914, 130; ka szam ti 'snyouv tvoj haszek pomiszlo KOJ 1833, VI; domovino szi pomiszli kakti tvojo Mater KOJ 1833, XI
pomísleni -a -o
1. upoštevan: pri toj priliki na goricskom je jako po szkupoma na dühovsztvo pomiszleno bilo KOJ 1914, 144
2. rečen: Govorjenye vu szebi szamom pomiszleno je ono, po sterom KOJ 1833, VIII
Celotno geslo Hipolit
pomisliti glagol

PRIMERJAJ: pomišljen

Število zadetkov: 51