Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
zakraljeváti -újem dov. (á ȗ)
1. postati kralj, zavladati kot kralj: po smrti starega kralja je zakraljeval njegov sin / kdaj bo zakraljeval kralj Matjaž
// ekspr. postati kje neomejen gospodar: deželi so zakraljevali tujci; zakraljevati na kmetiji / zlo je zakraljevalo nad dobrim
2. ekspr. pojaviti se z močno izraženimi značilnostmi: v naravi spet zakraljuje pomlad / tišina zakraljuje nad vasjo
3. ekspr. pojaviti se, dvigniti se nad čim: nad pokrajino so zakraljevali visoki tovarniški dimniki
SSKJ²
zamudíti -ím dov., zamúdil (ī í)
1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se začetka česa: zamuditi pouk, službo / zamuditi pet minut, pol ure
// zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se česa: zamuditi prvo dejanje igre; zamuditi pozdravni govor
// zaradi prepoznega prihoda kam ne dobiti več česa kje: zamuditi avtobus, vlak / pog. cenejše blago si že zamudila ne moreš ga kupiti, ker je že razprodano
● ekspr. zamuditi zadnji vlak ne izkoristiti zadnje priložnosti
2. nepreh. priti kam pozneje, kot je določeno: hitela je, da ne bi zamudila; čas je, da greš, sicer boš zamudil; zamuditi h kosilu; precej, veliko zamuditi
3. nepreh. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: pomlad je letos zamudila
4. ne narediti česa, ne začeti delati česa v času, kot se predvideva, pričakuje: zamuditi s plačilom davka, prispevka / zamuditi rok
♦ šport. zamuditi start
5. ekspr. ne doživeti, ne narediti tega, kar bi lahko v določenem času: spoznal je, da je v življenju veliko lepega zamudil / nič nisi zamudil, ko te ni bilo nič posebnega, zanimivega se ni zgodilo
// ne izrabiti, ne izkoristiti: zamuditi ugoden čas za gradnjo hiše / zamuditi priložnost, trenutek
6. ekspr. povzročiti, da se za koga ali kaj porabi določen čas: naloga ga zamudi kaki dve uri; popravilo me je dolgo, veliko zamudilo
    zamudíti se 
    1. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: letos se je setev zamudila
    2. ostati, zadržati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: zamuditi se na poti; žena se je zamudila pri šivilji; v trgovini smo se zamudili / zdravnik se je pri bolniku precej zamudil
    // ostati, zadržati se kje: tam se bova zamudila kako uro; na sprejemu se je zamudil do polnoči
    3. v zvezi s s, z porabiti za koga ali kaj daljši čas, kot se predvideva, pričakuje: zamuditi se z malenkostmi; zamuditi se z oblačenjem otrok / z iskanjem podatkov se je zamudil več let; uslužbenka se je s stranko zamudila pol ure
    zamujèn -êna -o:
    nadomestiti zamujen čas; zamujeni dnevi; lepa priložnost je bila zamujena; s tem še ni bilo vse zamujeno
    ●     minuta zamujena ne vrne se nobena zamujeno se ne da nadomestiti; sam.: nadomestiti, popraviti zamujeno; prav nič še ni zamujeno
SSKJ²
zapoznèl in zapoznél -éla -o [zapozneu̯] prid.(ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́)
1. ki se začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje: zapoznel razvoj, učinek; zapoznela pomlad; zapoznelo cvetenje
2. ki ostane, se zadržuje kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: zapozneli ptič / zapozneli plodovi; zapoznelo cvetje / zapozneli vozniki
    zapoznélo prisl.:
    zapoznelo izšla knjiga; 
prim. zapozneti
SSKJ²
zeleníti -ím nedov. (ī í)
delati kaj zeleno: pomlad je zelenila gozd / svetloba zeleni gomolje
// oskrbovati z zelenjem, rastlinjem, ozelenjevati: umetno zeleniti dele puščav
    zeleníti se knjiž.
    1. dobivati (zelene) liste: drevo se zeleni / narava se je začela zeleniti
    2. zeleno se odražati, kazati: v dolini se zelenijo travniki
SSKJ²
zgóden -dna -o prid., zgódnejši (ọ̄)
1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka dovolj, veliko časa: danes je zgoden; zgodna si za gledališče / zgodni potniki so že čakali na avtobus potniki, ki so bili zgodni
2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob začetku predvidenega časa ali (nekoliko) pred njim: zgoden izid knjige; zgoden prihod avtobusa / zgodna smrt; zgodno staranje; njeno upanje, veselje je preveč zgodno / zgodna setev; zgodno cvetenje češenj; danes imamo zgodno kosilo zgodaj kosimo; letos je sadje zgodno je zgodaj dozorelo, zgodaj zori / ekspr. danes bom zgoden bom zgodaj prišel (domov)
3. od začetka trajanja malo oddaljen: bil je še zgoden večer, ko so že odšli; zgodna jesen, pomlad; zgodno popoldne / prišel je v zgodnih (jutranjih) urah zgodaj zjutraj; ekspr. ura je še zgodna zgodaj je še / najzgodnejša mladost; zgodnejša leta življenja / pisateljevi zgodni romani
4. ki doraste, dozori v razmeroma kratkem času; zgodnji: zgodni krompir; pozne in zgodne sorte
SSKJ²
zgódnji -a -e prid. (ọ̄)
1. navadno z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob začetku predvidenega časa ali (nekoliko) pred njim: zgodnji izid knjige; zgodnji prihod avtobusa / zgodnja setev; navajen je na zgodnje vstajanje / zgodnje cvetenje; opažati zgodnje staranje / zgodnji sneg; zgodnja zima; zgodnje upanje, veselje
// ki je, se pojavi ob začetku dneva, jutra: njegov zgodnji obisk nas je presenetil / zgodnje sonce
2. od začetka trajanja malo oddaljen: zgodnja jesen, pomlad; zgodnje popoldne / prišel je v zgodnjih (jutranjih) urah zgodaj zjutraj / zgodnji kapitalizem; zgodnji srednji vek prvo obdobje srednjega veka; zgodnja antika; zgodnja romantika; zgodnje krščanstvo / umetnikova zgodnja dela
3. ki doraste, dozori v razmeroma kratkem času: zgodnji krompir; pozne in zgodnje sorte sadja
♦ arheol. zgodnja bronasta doba; gozd. zgodnji les redkejša plast lesa v letnici; ped. zgodnje otroštvo doba otrokovega razvoja od konca prvega leta starosti do vstopa v šolo; rel. zgodnja maša prva maša zgodaj zjutraj; um. zgodnji barok; zgodnja gotika
SSKJ²
znaníti in znániti -im nedov. (ī á ā)
star. naznanjati: ptice znanijo pomlad / dim znani, da je v bližini človek
// oznanjati: znaniti svetu mir; znaniti kak nauk
● star. zvonjenje znani k večernicam vabi
    znanèč -éča -e:
    nesrečo znaneče govorice
SSKJ²
mladolétje -a s (ẹ̑)
knjiž. pomlad: toplo mladoletje
SSKJ²
pôznopomláden -dna -o prid. (ó-ȃ)
nanašajoč se na pozno pomlad: topel poznopomladni dan / poznopomladno sonce
SSKJ²
spomlád -i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi spómlad (ȃ)
star. pomlad: začetek spomladi / vsako spomlad se mu zdravje izboljša; na spomlad bomo začeli zidati ob koncu zime ali v začetku pomladi; v spomladi drevje ozeleni spomladi / ob morju je že spomlad
SSKJ²
sprotolétje -a s (ẹ̑)
nar. vzhodno pomlad: bliža se sprotoletje
SSKJ²
vésna -e ž (ẹ̄)
1. pesn. pomlad: cvetoča vesna; prihod vesne
2. nav. mn., etn., po ljudskem verovanju vsako od bajeslovnih ženskih bitij, ki prihajajo februarja z gora v dolino budit naravo: pripoved o vesnah
3. agr. zgodnji krompir domače sorte s svetlo rumenim mesom in belo kožo: saditi vesno / krompir vesna
SSKJ²
vígred -i ž (ȋ)
nar. koroško pomlad: vigred je prišla; od vigredi je že zdoma / na vigred se je vrnil ob koncu zime ali v začetku pomladi
SSKJ²
zgódnjepomladánski -a -o prid. (ọ̄-á)
nanašajoč se na zgodnjo pomlad: hladno zgodnjepomladansko jutro / nedeljski zgodnjepomladanski izlet
SSKJ²
zgódnjepomláden -dna -o prid. (ọ̄-ȃ)
nanašajoč se na zgodnjo pomlad: svež zgodnjepomladni dan / zgodnjepomladno sonce
SSKJ²
zmladlétje -a s (ẹ̑)
nar. štajersko pomlad: bliža se zmladletje / vrnil se bom na zmladletje
Število zadetkov: 136