Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
anahronīzəm, -zma, m. pomota glede na čas (dobo), der Anachronismus, Cig. (T.), nk.
Celotno geslo Megiser
babka -e samostalnik ženskega spola
Celotno geslo Megiser
congeries -ei samostalnik ženskega spola
Celotno geslo Megiser
drevodelja -e/-a samostalnik moškega spola
SSKJ²
fatálen -lna -o prid., fatálnejši (ȃ)
ki ima neugoden, negativen vpliv na razvoj dogodkov; usoden1, poguben: fatalna pomota; to ima lahko fatalne posledice; fatalno dejstvo / fatalne ideje / ekspr. fatalna ženska ženska, ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega
 
med. fatalen potek bolezni
// neizbežen, neogiben: trdijo, da je vojna fatalna
Pravopis
fatálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~a pomota usodna, pogubna; trditev, da je vojna ~a neizbežna, neizogibna; poud. ~a ženska |usodna, pogubna|
fatálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Celotno geslo Pohlin
fužil [fūžilnepopoln podatek] (fušil) samostalnik moškega spola

stenj

PRIMERJAJ: dušica v leščerbi

Svetokriški
iringa -e ž razdor, razprtija: Teſtament ſturj, de nebo meni, inu otrokam praude, inu iringe tož. mn. puſtil (V, 299) ← nem. Irrung ‛zmota, pomota, razdor, razprtija’
SSKJ²
izkljúčiti -im dov. (ú ȗ)
1. prekiniti (s stikalom) električni tok in s tem ustaviti delovanje česa: izključiti gramofon, radio, električni štedilnik; izključiti motor; likalnik se avtomatično izključi; stroj se izključi s pritiskom na gumb / izključiti električni tok
2. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva: na zadnjem sestanku so izključili več članov; izključiti iz stranke; zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole / med tekmo so izključili tri igralce / izključili so ga iz svoje druščine
// preprečiti komu udeležbo, navzočnost: zaradi nezanesljivosti so ga izključili od skrivnih posvetov; izključiti pričo z razprave
 
pravn. javnost naj se izključi od obravnave
3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: to obdobje, področje je izključil iz obravnave; pri presojanju tega dejstva je izključil vsak svetovni nazor
4. ne biti možen hkrati s čim drugim v kaki celoti: tak način dela izključuje napake
// ekspr., z nikalnico priznati za možno: v predavanju nisem izključil, da je bilo takrat že življenje na zemlji / ni izključil možnosti, da ima predsednikov odstop politično ozadje
● 
ekspr. izključil je vsako možnost okužbe ravnal je tako, da okužba ni bila mogoča; izjavil je, da okužba ni (bila) mogoča
    izkljúčen -a -o
    1. deležnik od izključiti: izključeni igralci; leteti z izključenim motorjem; radio je izključen; zaradi nedelavnosti je bil izključen; vsaka pomota je izključena; ni izključeno, da bom šel na izlet
     
    pravn. biti izključen od dedovanja iz zakonskih razlogov ne moči dedovati
    2. ekspr., v povedni rabi izraža močno zanikanje: izključeno je, da bi prišel še danes; izključeno je, da bi naši igralci zmagali / elipt. izključeno, da bi prišel že danes / kot vzklik »Ali bo izdelal?« »Izključeno!«
Celotno geslo Megiser
jeziček -čka samostalnik moškega spola
SSKJ²
lápsus -a m (ȃ)
govorna ali pisna napaka, ki ne nastane zaradi neznanja, ampak zaradi trenutne raztresenosti, spodrsljaj: ta pravopisna napaka je samo lapsus; govorniku se je primerilo nekaj nerodnih lapsusov
// evfem. napaka, pomota sploh: ta knjiga ima precej lapsusov / idejni lapsus
Celotno geslo Etimološki
lȃpsus -a m
Celotno geslo Pohlin
lep [lẹ̑p] pridevnik

lep

Celotno geslo Pohlin
mezga [mẹ̑zga] samostalnik ženskega spola

notranji del lubja; ličje

SSKJ²
mórati -am nedov. (ọ̑)
1. z nedoločnikom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje
a) zaradi določenih okoliščin: na starost je moral beračiti; morali so delati, če so hoteli živeti; krivec se mora zagovarjati pred sodiščem / delavec mora dobiti izdatno hrano
b) zaradi lastne potrebe, dolžnosti: tega človeka moram še danes najti; moram jih videti / skrbeti mora za tri otroke / nav. ekspr.: moram priznati, da ste zelo pridni; ta časopis redno berem in moram reči, da mi je všeč
c) ker kdo tako zahteva: ob štirih moraš biti tukaj; danes moram odpotovati / silil jo je, da mora redno obiskovati razstave / oče se razjezi in reče: Moraš
// elipt., s prislovnim določilom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: moral je (iti) od doma; v Zidanem mostu mora z vlaka; moral je v bolnišnico / čim prej moraš stran / ta resnica mora na dan
2. z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost, da osebek
a) ima določeno lastnost, značilnost: zavora mora biti dobra; blago bi moralo biti drugačno; človek mora biti pošten / ti možje bi morali biti naš ponos
b) je v določenem stanju: za tako dejanje nas mora biti več; moral bi biti srečen po tolikem času / moramo si biti na jasnem, kaj hočemo
c) ima določeno obveznost: morate paziti na svoje zdravje; v podjetjih morajo imeti za to posebno službo / za to delo moram imeti poseben les potrebujem
3. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek
a) ima določeno lastnost: ta človek mora biti zelo dober; to mora biti velik lump, tepec; morata si biti velika prijatelja / ta s predpasnikom mora biti kuharica / to mora biti pomota
b) je v določenem stanju: profesor mora biti bolan; pijan mora biti, ker se tako smeje; kako srečen mora biti ta človek / rano ima, pasti je moral verjetno je padel / mora imeti okoli petdeset let
// s prislovnim določilom izraža verjetnost, da je osebek na mestu, kot ga nakazuje določilo: žena mora biti na njivi; keltske utrdbe so morale stati na tem hribu; tu so nekoč morala stati mestna vrata
4. ekspr., z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve: povsod mora biti zadnji; pa ravno sedaj si moral priti / komu se mora plačati članarina
5. star. siliti, prisiljevati: birič ga je moral na tlako / mraz jih je moral, da so hitro delali
● 
ekspr. zato bi ga morali zato bi moral biti tepen, kaznovan; ekspr. moraš h knjigi moraš se začeti učiti, začeti študirati; ekspr. naj se zgodi, kar se mora izraža vdanost, sprijaznjenje s čim; ekspr. še to ga je moralo doleteti poleg drugih težav je doživel še to; ekspr. njegova mora veljati ne dovoli, da bi obveljalo drugo mnenje; kdor noče zlepa, mora zgrda na vsak način mora (narediti); hočeš, nočeš, moraš izraža podkrepitev nujnosti
Pravopis
mórati -am, -em nedov. -ajóč (ọ̑) z nedoločnikom Na starost je moral beračiti; Skrbeti ~a za tri otroke; Še danes ~a v bolnico; poud.: To ~a biti pomota |je gotovo|; Povsod ~a biti prvi |hoče biti|; ~a imeti okrog petdeset let |verjetno ima|; star. morati koga siliti, prisiljevati
Celotno geslo Vezljivostni G
mórati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj izražati/imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je moral beračiti.
1.1.

Moral je od doma.
2.
kdo/kaj nujno/potrebno biti kakšen / kako
Zavora mora biti dobra.
3.
kdo/kaj imeti obveznost kaj / za kaj
Morajo paziti na svoje zdravje.
4.
kdo/kaj biti z verjetnostjo obravnavan kot kaj / kakšen
Ta človek mora biti zelo dober.
5.
kdo/kaj biti verjetno na/v/pri čem / kje
Keltske utrdbe so morale stati na tem hribu.
6.
čustvenostno kdo/kaj biti verjetno kaj / na/v/pri čem / kje
Povsod mora biti zadnji.
Celotno geslo Etimološki
motīti mọ́tim nedov.
SSKJ²
nekàkšen tudi nekákšen stil. nékakšen -šna -o zaim. (ȁ; ȃ; ẹ̄)
1. nav. ekspr. izraža nedoločnost osebe ali stvari: risal je v pesek nekakšne like; vse je videl kot v nekakšni megli; zadnji dogodki so bili zanj nekakšne hude sanje
// izraža približno podobnost: tresla ga je nekakšna mrzlica; podjetje je imelo tam nekakšno podružnico / slabš. zmašil je nekakšen člančič / star. prihajali so po nekakšnem ustaljenem redu nekem
2. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak3, kakšen2to mora biti nekakšna pomota / postaja je nekakšne tri kilometre od tod
    nekàkšno tudi nekákšno stil. nékakšno prisl., zastar.
    nekako: nekakšno tri dni bo od tega
SSKJ²
nèljúb -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ū)
1. ki (komu) ni ljub: ni se želel srečati z neljubim tekmecem; ta človek mu je iz več vzrokov neljub; neljubo sorodstvo / spomin nanj ji je neljub
2. nav. ekspr. ki prinaša nevšečnosti, težave: zgodila se je neljuba napaka, pomota; bal se je neljubih posledic / neljub dogodek, prizor; doživel je neljubo presenečenje
    nèljúbo tudi nèljubó
    1. prislov od neljub: biti neljubo presenečen
    2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža nezadovoljstvo: neljubo mu je, da hodiš tja; neljubo mu je bilo govoriti o tem
Število zadetkov: 45