Fran/SSKJ

SSKJ

pomóta -e ž (ọ̑)

1. dejstvo, da dejanje ali stanje ni v skladu s hotenim, nameravanim: poklicali so ga k telefonu, pa je bila pomota; prišlo je do pomote; huda, velika pomota; ekspr. neljuba, očitna, usodna pomota / pri opozarjanju na določeni pomen povedanega da ne bo pomote: govorim v starih dinarjih; kot vljudnostna fraza oprostite, pomota
// nav. ekspr. napaka: ta knjiga ima precej pomot / tiskovna pomota
2. v prislovni rabi izraža, da se dejanje (z)godi brez določenega namena: po pomoti je izpadel zadnji odstavek; po pomoti odpreti pismo / po pomoti vpisan račun

SSKJ

číslo -a s (ī)

1. zastar. število, številka: precejšnje čislo pisarjev / tiskovne pomote v zadnjem Zvonovem čislu
2. nav. mn., star., v zvezi biti, imeti v čislih ceniti, spoštovati: zadovoljna je bila, da je njegovo ime tako v čislih; zelo ga imajo v čislih

SSKJ

u... predpona

1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
1. a) v zvezi s se usmerjenosti dejanja z višjega mesta, položaja na nižjega: ugrezati se, usedati se / ulekniti se
2. b) premikanja stran: ubežati, uiti, uteči / umakniti se
3. c) dosege zaželenega namena, cilja: ublažiti / uokviriti, ustekleničiti / udobrovoljiti, uenosmeriti, upokončiti / ubesediti, učlovečiti / udomačiti, upijaniti / uhoditi, uigrati se / upliniti, utekočiniti se
4. č) v zvezi s se zmanjšanja česa kot posledice dejanja: ukuhati se, uskočiti se, usušiti se
5. d) v zvezi s se napake, pomote pri dejanju: umeriti se, uračunati se, ušteti se
6. e) povzročitve škode, poškodbe z dejanjem: urezati, ustriči / usekati se
7. f) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): ubraniti, uloviti / uleči se
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: udor, udoren, udrtje, usedlina

Fran > SSKJ