Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
trágično prislov [trágično]
    1. takó, da zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice
      1.1. ekspresivno takó, da je zelo neugodno, slabo
FRAZEOLOGIJA: Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično.
ETIMOLOGIJA: ↑tragični

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
frátati -am dov. (ȃ)
brezoseb., nižje pog. ponesrečiti se, spodleteti: zmeraj me frata; mislil si ga spraviti pod našo streho, pa te je fratalo
● pog., šalj. včasih mu rata, največkrat ga pa frata
SSKJ²
ponesréčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. poškodovati se, umreti v nesreči: pri trčenju se je motorist ponesrečil; ponesrečiti se pri delu, v planinah, v rudniku, z avtomobilom; smrtno se ponesrečiti / takoj po vzletu se je letalo ponesrečilo
2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt se je ponesrečil; vse se ji je ponesrečilo / primerjava se mu je ponesrečila
    ponesréčen -a -o
    1. deležnik od ponesrečiti se: ponesrečen načrt; reševanje ponesrečenih rudarjev; ponesrečen vlak
    2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: imeti ponesrečen plašč / ponesrečen izraz za kak pojem; ta primerjava je ponesrečena
SSKJ²
skála1 -e ž (á)
1. nav. ed. trdno sprijeta kamnita gmota kot del zemeljske skorje: vklesati pot v skalo; drevo raste na skali; biti neomajen, trden kot skala / živa skala / grad na vrhu skale skalne vzpetine / ekspr. kamor se ozreš, povsod sama skala skalnat svet, skale
// mn. taka gmota glede na razčlenjenost, sestavljenost: nad vasjo se dvigajo skale / ponesrečiti se v skalah
2. velik kos te gmote: od vrha gore se je utrgala skala; odvaliti, premakniti skalo; s skalami zavarovan pristaniški pomol / previsna, viseča skala
3. ekspr. odločen, nepopustljiv človek: te skale z nobenim dokazom ne premakneš / bodi skala
4. nar. štajersko trščica: skala se mu je zapičila v prst
● knjiž. skala ji leži na duši kamen ji leži na duši; ekspr. ta načrt je zadel ob skalo so mu odločno, nepopustljivo nasprotovali; ekspr. joka, da bi skalo omečil zelo
♦ petr. bele kredne skale
SSKJ²
smúčanje -a s (ȗ)
glagolnik od smučati: ponesrečiti se pri smučanju; smučanje in plavanje / čevlji za smučanje / razvoj smučanja pri nas / tekmovalno smučanje; vodno smučanje ali smučanje na vodi drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln; zimsko smučanje / iti na smučanje se smučat
♦ šport. alpsko smučanje smuk, slalom in veleslalom; klasično smučanje tek na smučeh in skakanje

Slovenski pravopis

Pravopis
frátati -a dov. (ȃ) neknj. pog. ponesrečiti se, spodleteti: koga Zmeraj me ~a
Pravopis
jáma -e ž (á) gnojna ~; kraška ~; teh. lužilna ~; rud. žarg. ponesrečiti se v ~i v rudniku; poud.: izkopati komu ~o |grob|; Ta obrt je zlata ~ |je dobičkonosna|
Pravopis
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
Pravopis
ponesréčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ pri delu; Načrt se je ponesrečil
Pravopis
skála1 -e ž (á) vklesati pot v ~o; ponesrečiti se v ~ah; člov., poud. Te ~e z nobenim dokazom ne premakneš |odločnega, nepopustljivega človeka|
Pravopis
smŕtno nač. prisl. (ȓ) ~ se ponesrečiti; poud. ~ nevaren |izredno|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
ponesréčiti se -im se dov.
GLEJ SINONIM: spodleteti

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
ponesréčiti se -im se dovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postati slabši, neuporaben
/Smrtno/ so se ponesrečili.
2.
navadno v 3. osebi kaj ne dati uspeha rezultata
Primerjava se (mu) je ponesrečila.
Celotno geslo Vezljivostni G
poškodováti se -újem se tudi poškódovati se -ujem se dovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj postati slabši, neuporaben
Padel je in se poškodoval.

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
copáta Frazemi s sestavino copáta:
bíti copáta, bíti pod copáto, iméti kóga pod copáto, íti po copátah, postáti copáta
Celotno geslo Frazemi
fránža Frazemi s sestavino fránža:
íti v fránže

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
ponesrẹ́čiti se – glej srẹ́ča
Celotno geslo Etimološki
srẹ́ča -e ž
Celotno geslo Etimološki
strádati -am nedov.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
falíti, -ím, vb. impf. 1) = mankati, nedostajati; — 2) vb. pf. = napačno storiti, Št.; — 3) = ponesrečiti se, končati se: človek, vol, toporišče fali, Fr.-C.; — prim. bav. fâlen = fehlen, Mik. (Et.).
Število zadetkov: 24