Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
beráčiti -im nedov. (á ȃ)
1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil
2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen
Pravopis
beráčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; beráčenje (á ȃ) ~ po hišah; poud. beračiti za koga/kaj ~ ~ ljubezen, službo |ponižno prositi, prosjačiti|
Celotno geslo Vezljivostni G
beráčiti za -im za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.
Celotno geslo Etimološki
besẹ̑da -e ž
Celotno geslo Sprotni
brezhrbteníčar samostalnik moškega spola
    slabšalno kdor nima, ne zagovarja lastnega mnenja, stališč in se navadno vede pretirano uslužno, ponižno SINONIMI: brezjajčnik, brezhrbteničnik
ETIMOLOGIJA: iz brez hrbtenice
Celotno geslo Sprotni
brezhrbteníčnik samostalnik moškega spola
    slabšalno kdor nima, ne zagovarja lastnega mnenja, stališč in se navadno vede pretirano uslužno, ponižno SINONIMI: brezjajčnik, brezhrbteničar
ETIMOLOGIJA: iz brezhrbtenični
Celotno geslo Sprotni
brezjájčnik samostalnik moškega spola
    1. vulgarno kdor nima, ne zagovarja lastnega mnenja, stališč in se navadno vede pretirano uslužno, ponižno SINONIMI: brezhrbteničar, brezhrbteničnik
      1.1 vulgarno moški, ki se mu pripisuje pomanjkanje stereotipnih moških lastnosti  
ETIMOLOGIJA: iz brezjajčni
Pleteršnik
dà 1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
Pravopis
devótno in devôtno nač. prisl. (ọ̑; ó) izobr. ~ pozdravljati |pretirano ponižno, uslužno|
Celotno geslo Frazemi
dnò Frazemi s sestavino dnò:
bíti na dnù, íti čému do dnà, izbíti sódu dnò, (kàkor) sód brez dnà, metáti kàj v sód brez dnà, natákati v sód brez dnà, polníti sód(e) brez dnà, poznáti kóga v dnò dúše, príti čému do dnà, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše
Jezikovna
Dovršni glagol pri prepovedih

Zanima me, kako je z rabo dovršnega glagola pri zanikanem velelniku. Nekaj sem o tem brala v Slovenski slovnici (2000) na straneh 397 in 519, vendar nisem mogla razbrati, kakšna so trenutna priporočila glede tega. Osebno imam občutek, da je dovršnik v določenih primerih bolj naraven in ustrezen. To je seveda samo občutek, zato bi prosila, da malo bolj obširno razložite, kako je rabo dovršnega in nedovršnega glagola v zanikanih velelnikih in ali so kakšne pomenske razlike.

Celotno geslo Frazemi
hláče Frazemi s sestavino hláče:
hláče se trésejo kómu, iméti pólne hláče, izprašíti kómu hláče, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, kot [da] bi imél pólne hláče, ménjati kóga/kàj kot spódnje hláče, menjávati kóga/kàj kot spódnje hláče, nosíti hláče, pès poméri kómu hláče, podélati se v hláče, pomériti kómu hláče, skočíti v hláče, srcé je pádlo v hláče kómu, strésati kóga iz hláč, strésti kóga iz hláč, tŕgati hláče po šólskih klopéh, uíti v hláče kómu, žêna hláče nósi, žénska hláče nósi
Celotno geslo eSSKJ
hlápček hlápčka samostalnik moškega spola [hlápčək]
    1. navadno ekspresivno, nekdaj hlapec, zlasti mlajši
    2. navadno slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: slabšalno hlapec, slabšalno plazilec
ETIMOLOGIJA: ↑hlapec
Celotno geslo eSSKJ
hlapčevánje hlapčevánja samostalnik srednjega spola [hlapčevánje]
    1. nekdaj služenje hlapca
    2. slabšalno pretirano uslužno, ponižno vedenje
FRAZEOLOGIJA: Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
ETIMOLOGIJA: ↑hlapčevati
Celotno geslo eSSKJ
hlapčeváti hlapčújem nedovršni glagol [hlapčeváti]
    1. nekdaj biti hlapec, služiti kot hlapec
    2. slabšalno vesti se pretirano uslužno, ponižno
ETIMOLOGIJA: ↑hlapec
Celotno geslo eSSKJ
hlápčevski hlápčevska hlápčevsko pridevnik [hlápčeu̯ski]
    1. slabšalno ki se vede pretirano uslužno, ponižno
      1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako vedenje
ETIMOLOGIJA: ↑hlapec
Celotno geslo eSSKJ
hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc]
    1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji
    2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec
    3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec
FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
Celotno geslo eSSKJ
Jêrnej Jernêja in Jernêj Jernêja samostalnik moškega spola [jêrnej] in [jernêj]
FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej
ETIMOLOGIJA:
Celotno geslo Frazemi
jéza Frazemi s sestavino jéza:
bíti hítre jéze, bíti nágle jéze, bléd od jéze, kúhati jézo [na kóga/kàj], peníti se od jéze, píhati od jéze, pozelenéti od jéze, prebledéti od jéze, rdèč od jéze, strésati jézo na kóga/kàj, strésti jézo na kóga/kàj, zardéti od jéze, zelèn od jéze, zelenéti od jéze
Pravopis
klečeplázno nač. prisl. (á/ȃ) slabš. vesti se ~ |pretirano ponižno|
Število zadetkov: 71