Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
pólh Frazemi s sestavino pólh:
dêbel kot pólh, spáti kot pólh
Prekmurski
ponízno prisl. ponižno: proſzimo te ponizno, naj ſze obránimo KM 1783, 11; Ponizno 'zelê ſzrdcze, V-nyem ſzi meſzto ſzprávi BRM 1823, 6; i poszlühsa k-nyemi ponizno i lepó gucsécsega KOJ 1848, 5; I nadale te proſzim ponizno TF 1715, 46; ino tebé ponizno proszimo ABC 1725, A6b; tvoioi zmoſnoſzti ſze ponizno molimo SM 1747, 62; Proſzim te, oh moj Goſzpodne, Ponizno zmojga Szrcza KŠ 1754, 253; tebi aldüjem moj Boug na ponizno zahválnoſzt KM 1783, 3; Proſzimo Boga ponizno BKM 1789, 140; Či te pita, odgovori čedno, zderzno nego ponizno BJ 1886, 5
Svetokriški
ponižano prisl. ponižno: Zhaſtimo ponishanu ta S. Sacrament Eccl. in Hymno (IV, 331) ǀ imamo pohleunu, inu ponishanu zhaſtiti tu zartanu S. Reshnu Tellù (IV, 332) ǀ Letu S. Reshnu Tellu imamo ponishanu obyskati, ſpreimit, inu molit (IV, 336)
SSKJ²
ponížen -žna -o prid., ponížnejši (í ī)
1. ki podcenjuje svoj pomen, vrednost: ponižen človek; ponižni in naduti ljudje; ponižen kot jagnje
2. ki ima, kaže do ljudi podrejen odnos: od delavcev je zahteval, da so delavni in ponižni; za ženo je hotel dobiti delavno, skromno in ponižno žensko / star., kot vljudnostna fraza sluga ponižen
● ekspr. bila je ponižnega srca ponižna, skromna
// ekspr. ki vsebuje, izraža tak odnos: pripovedovala je s ponižnim glasom; gledal me je s ponižnimi očmi / moje namere so miroljubne in ponižne
3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom majhen, skromen, preprost: to je bil le ponižen poskus sestaviti model srednjeveške jadrnice; imel je precej bušk, čeprav je bil le ponižen pretep; na koncu vasi si je postavil ponižno hišico / naše ponižne želje se gotovo ne bodo uresničile
4. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padal je ponižen dež; poleti se je reka spremenila v ponižen potok
    ponížno prisl.:
    pes je ponižno mahal z repom; prav ponižno vas prosim za pomoč; ponižno jo je vprašal, kaj lahko še stori zanjo; ponižno sklonjen
Pleteršnik
ponížən, -žna, adj. demüthig, bescheiden; ponižna prošnja, ponižno prositi; ponižno se prikloniti pred kom; ponižen človek.
Celotno geslo Hipolit
ponižen pridevnik

PRIMERJAJ: ponižno

Pravopis
ponížno nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ prositi za pomoč; ~ sklonjen
Celotno geslo Sinonimni
ponížno nač. prisl.
izraža, da dejanje kaže podrejen odnos koga do koga drugega
SINONIMI:
star. krotko
Celotno geslo Pohlin
ponižno [ponížno] prislov

ponižno

Celotno geslo Hipolit
ponižno prislov

PRIMERJAJ: ponižen

Vorenc
ponižno prisl., F4, humiliter, pohlevnu, poniṡhnu; osanna, ohrani naṡ, tebe poniṡhnu proſſimo; submiſsè, poniṡhnu; supplicare, poniṡhnu proſſiti, ſe moliti
Svetokriški
ponižno prisl. ponižno: S. Reshnu Tellu mu pokashe opomineozh de tajſtu imà ponishnu molit (IV, 340)
Besedje16
ponižno prisl. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)
Celotno geslo Frazemi
požírek Frazemi s sestavino požírek:
krávji požírek
Pravopis
preponížen -žna -o (í; í ȋ í) ~ človek; poud. uslišati ~o prošnjo |zelo ponižno|
preponížnost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
preponížno nač. prisl. (í) ~ se vesti; poud. ~ prositi |zelo ponižno|
Pravopis
pretepèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ človek; poud. oditi kot ~ pes |ponižno, nesamozavestno|
pretepênost -i ž, pojm. (é)
SSKJ²
pretêpsti -têpem dov., pretépel pretêpla (é)
zelo natepsti: v jezi je pretepel hčerko; pretepsti s palico; ekspr. nečloveško so ga pretepli; ekspr. pretepsti koga do mrtvega; pretepel ga je kot psa; ekspr. pretepel ga bo, da bo ves črn
● ekspr. najrajši bi se pretepel zelo sem jezen nase
    pretepèn -êna -o:
    pretepeno telo; pretepen do krvi
    ●     tak sem, kot bi bil pretepen zelo sem utrujen; odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno
Pleteršnik
prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.-Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.-Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. (LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
SSKJ²
prosjáčiti -im nedov. (á ȃ)
1. prositi za denar, hrano: prosjačiti od hiše do hiše; prosjačiti na ulici
2. ekspr. ponižno prositi: ni hotel prosjačiti za službo / prosjačiti za ljubezen
Število zadetkov: 71