Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Vorenc
brst mF3, gemma, -aetudi berſt, popki, ozhiza na tertah; gemmare, gemmascereberſt, ali popke gnati; profere groſsosberſt naprei gnati, pognati
Celotno geslo eSSKJ16
brst -i samostalnik ženskega spola
1. nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka; SODOBNA USTREZNICA: brst
2. suho, odpadlo vejevje; SODOBNA USTREZNICA: dračje, suhljad
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Vorenc
drevje sF42, abnodaredrevje kleſtiti; arbustumen vert s'drevjam ṡaſajen; bryonmah na drevju; calamitate ṡelene ṡhabize na drevji; castrare arboresdrevje zhiſtiti, okleſtiti; daphnonen vert s'lorberṡkim drevjom; folia arborumlyſtje od drevja; gummiguma ſmola na drevji; juluszveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; lachrymulaſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha; oculi arborumpopki na drevji; panis arborisgoba na drevju; spinifertú ternaſtu drevje; viridarium, -rÿen luṡhten, ṡelen, s'drevjam naſajen vert
Vorenc
luskina žF8, calyx, -cis, calyculusluszhine, ali luskine od ſléherniga ſadú, ali ſozhivja; gluma, -aeod ṡhita luṡkine, ali pléve; piscem desquamareRibje luṡkine doli oſtergati; piscis molisriba pres luṡkyn; squamaschup. ribja luskina [str. 250]; squama, -aeribja luṡkina [str. 205]; squamatims'luṡzhinami, ali po luṡkinah; utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba, od lèzhe: ty neraṡzviteni popki per roṡhah
Vorenc
nerazcveten prid.utriculity neraṡzviteni popki per roṡhah
Vorenc
očice sF2, gemma, -aetudi berſt, popki, ozhiza na tartah; ocellus, -liozheṡze, ozhize
Pleteršnik
pǫ́kati, pǫ̑kam, vb. impf. 1) bersten, Risse o. Sprünge bekommen; zemlja poka od suše; led je začel pokati; drevje poka od mraza; koža poka, die Haut wird rissig, schiefert sich; strune pokajo, die Saiten springen; popki pokajo, die Knospen brechen auf, Cig.; popovje poka, ogr.-Valj. (Rad); — srce mi poka, das Herz bricht mir; Trpi, če poka ti srce, Preš.; — anbrechen: zor poka, der Morgen bricht an, Cig., Erj. (Izb. sp.); — 2) knallen, krachen; detonieren, Cig. (T.); puške pokajo; drva pokajo, das Holz prasselt oder platzt, Cig.; — ein Knallen o. Krachen verursachen; s puško p., mit dem Gewehr schießen, Cig.; z bičem p., mit der Peitsche schnalzen o. knallen; s prsti p., mit den Fingern knacken; z rokami p., in die Hände klatschen; — prügeln, schlagen: p. koga, Cig., C.; štrene p. (mit dem Waschbleuel schlagen), Zora.
Vorenc
popek2 mF8, gemma, -aetudi berſt, popki, ozhiza na tertah; gemmare, gemascereberſt, ali popke gnati; nymphaen malu reṡzviten popek na roṡhi; oculi arborumpopki na drevji; oculi ramorumpopki na vejah; panicula rosarummah, ali volna v'gartroṡhnih popkih; utriculity neraṡzviteni popki per roṡhah; verticillum, -li, vel verticillus, -lien ſhirok, okrogli roṡhni popik
Prekmurski
popovjés popje, popki: Na vêcsicaj popovjé raszté KAJ 1870, 16
Pleteršnik
razkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufschließen, öffnen; psu gobec r.; popki se razklenejo, Glas.; roke r., die Hände auseinanderfalten; (Ringe, Klammern, Ketten, Fesseln) lösen; — losschließen, Cig.; — r. se, sich lösen, sich öffnen.
Pleteršnik
razprásniti, -prȃsnem, vb. pf. 1) einen Riss machen: r. komu suknjo, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) r. se, sich zu Blüten entfalten: razprasnejo se popki, Jarn. (Sadj.); — nam. razpraskniti.
Vorenc
veja žF21, abrúmpere ramumveyo odzheſniti; frondarius, -a, -umkar k'veyam ſliſhi; frondeus, -a, -umis ṡelenih vey; frons, -dis, frondesṡelene veye; oculi ramorumpopki na vejah; ramosus, -a, -umveynat, s'doſti veyami, polhin vey, inu odraſtkou; ramus, -miveya, odraſilk
Število zadetkov: 12