desetkrat tolikšen: letalo preleti v istem času desetkratno razdaljo; desetkratna vrednost
- desétkratno tudi desétkrátno prisl.:
desetkratno poplačati
Zadetki iskanja
SSKJ²
desétkraten tudi desétkráten -tna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑-ā)
desetkrat tolikšen: letalo preleti v istem času desetkratno razdaljo; desetkratna vrednost
desetkrat tolikšen: letalo preleti v istem času desetkratno razdaljo; desetkratna vrednost
desetkratno poplačati
Pravopis
SSKJ²
hvaléžnost -i ž (ẹ́)
čustvo hvaležnega človeka: otroke je navdajala hvaležnost; storiti kaj iz hvaležnosti; globoka, iskrena, velika hvaležnost; bolnikova hvaležnost do zdravnika / besede, solze hvaležnosti
// izražanje tega čustva: dolžen sem mu hvaležnost, hvalo; pričakovati hvaležnost; računati, zanašati se na hvaležnost; poplačati dobroto s hvaležnostjo
čustvo hvaležnega človeka: otroke je navdajala hvaležnost; storiti kaj iz hvaležnosti; globoka, iskrena, velika hvaležnost; bolnikova hvaležnost do zdravnika / besede, solze hvaležnosti
// izražanje tega čustva: dolžen sem mu hvaležnost, hvalo; pričakovati hvaležnost; računati, zanašati se na hvaležnost; poplačati dobroto s hvaležnostjo
Pleteršnik
krȃjcar, -rja, m. 1) der Kreuzer; brez krajcarja biti, gar kein Geld haben; vse do krajcarja poplačati, den letzten Heller bezahlen; — 2) krajcarji, das Scharbockskraut (ficaria ranunculoides), Josch.
Celotno geslo
Frazemi
krùh Frazemi s sestavino krùh:
bíti krúha láčen, bíti ob krúhu in vôdi, bíti [od] krúha pijàn, bíti žé pri krúhu, dóber kàkor béli krùh, dóber kàkor krùh, dóber kot krùh, íti s trebúhom za krúhom, iz té móke ne bo krúha, ob krúhu in vôdi, odíti s trebúhom za krúhom, postíti (se) ob krúhu in vôdi, potrében kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, preobjésti se [bélega] krúha, rézati kruh kómu, skórja krúha, slúžiti svój krùh, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
bíti krúha láčen, bíti ob krúhu in vôdi, bíti [od] krúha pijàn, bíti žé pri krúhu, dóber kàkor béli krùh, dóber kàkor krùh, dóber kot krùh, íti s trebúhom za krúhom, iz té móke ne bo krúha, ob krúhu in vôdi, odíti s trebúhom za krúhom, postíti (se) ob krúhu in vôdi, potrében kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, preobjésti se [bélega] krúha, rézati kruh kómu, skórja krúha, slúžiti svój krùh, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
Pravo
Celotno geslo
Etimološki
nagradīti -ím dov.
SSKJ²
SSKJ²
nèhvaléžnost -i ž (ȅ-ẹ́)
nehvaležno vedenje, ravnanje: dobroto poplačati z nehvaležnostjo; ekspr. črna nehvaležnost / očeta je bolela sinova nehvaležnost
● nehvaležnost je plačilo sveta
nehvaležno vedenje, ravnanje: dobroto poplačati z nehvaležnostjo; ekspr. črna nehvaležnost / očeta je bolela sinova nehvaležnost
● nehvaležnost je plačilo sveta
SSKJ²
nekóč prisl. (ọ̑)
izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi v preteklosti ali prihodnosti: z materjo sva šla nekoč na tisti hrib; nekoč boš moral vse poplačati / v pravljicah nekoč je živel kralj / po teh poljih, nekoč močvirjih, žanjejo danes pšenico
izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi v preteklosti ali prihodnosti: z materjo sva šla nekoč na tisti hrib; nekoč boš moral vse poplačati / v pravljicah nekoč je živel kralj / po teh poljih, nekoč močvirjih, žanjejo danes pšenico
SSKJ²
nèpoplačljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da poplačati: nepoplačljivi dolgovi
● knjiž. poslušanje te skladbe je bilo nepoplačljivo doživetje izredno, čudovito
ki se ne da poplačati: nepoplačljivi dolgovi
● knjiž. poslušanje te skladbe je bilo nepoplačljivo doživetje izredno, čudovito
Pravopis
obílo količ. prisl. -ej(š)e (í/ȋ; í/ȋ) neobč. veliko: imeti ~ dela; ~ jesti; želeti ~ sreče; ~ poplačati za trud obilno, bogato
Prekmurski
oblónati -am dov. poplačati, nagraditi: Pobo'znoſzt je moja dú'znoſzt, Bôg mi jo pa oblôna BRM 1823, 186; Z-odicsneyem Oblôna Bôg eto tvojo trplivoſzt BRM 1823, 234
SSKJ²
oškodováti -újem tudi oškódovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̄)
1. povzročiti, narediti, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti: s takim ravnanjem so oškodovali delavce; oškodovati koga pri kupčiji
// povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: stroški, ki jih je imel z očetovo boleznijo, so ga precej oškodovali / kot vljudnostna fraza pri pogostitvi, obdaritvi: preveč vas bomo oškodovali; kaj ste se tako oškodovali
2. povzročiti, narediti, da je kake nematerialne dobrine manj: oškodovati družbene koristi; oškodovati ugled koga; kulturno dediščino so oškodovali za velike vrednosti
3. star. poplačati: lep razgled nas je oškodoval za težave na strmi poti
● zastar. ta bolezen lahko oškoduje srce okvari, poškoduje
1. povzročiti, narediti, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti: s takim ravnanjem so oškodovali delavce; oškodovati koga pri kupčiji
// povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: stroški, ki jih je imel z očetovo boleznijo, so ga precej oškodovali / kot vljudnostna fraza pri pogostitvi, obdaritvi: preveč vas bomo oškodovali; kaj ste se tako oškodovali
2. povzročiti, narediti, da je kake nematerialne dobrine manj: oškodovati družbene koristi; oškodovati ugled koga; kulturno dediščino so oškodovali za velike vrednosti
3. star. poplačati: lep razgled nas je oškodoval za težave na strmi poti
● zastar. ta bolezen lahko oškoduje srce okvari, poškoduje
- oškodován tudi oškódovan -a -o:
biti oškodovan v svojih pravicah
Celotno geslo
Etimološki
plačáti pláčam dov.
Prekmurski
pláčati -am dov.
1. plačati: Plácsati Fizetni KM 1790, 95; Jaſz morem plácsati SM 1747, 12; i vſza, ka je meo, ino plácsati KŠ 1771, 60; moje je zadomeſcsávanye, jaſz plácsam KŠ 1771, 689; i te ſzlejdnyi pejnez plácsas KŠ 1771, 215; Vſzákomi tak plácsa, Kak je BRM 1823, 4; i plácsaj za mé moj dúg KŠ 1754, 236; plácsaj mi, ka ſzi du'zen KŠ 1771, 60; Ár ſzi ti moj dúg plácso KŠ 1754, 271; i tak ſzi 'znyim za náſz plácsao KŠ 1771, 840; Nas veliki dug ſzi obilno plácso BKM 1789, 36; On je vſze ono plácsao KŠ 1754, 115
2. poplačati, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: dabi za náſz mrejti i plácsati mogao KŠ 1754, 100; trüde, stere csi nescses plácsati KOJ 1833, VI; naj plácsas z ramov tvojov TA 1848, 9; Boug (plácsa) povrné vſzákomi KŠ 1754, 88; naj ſto komi hüdo ne plácsa KŠ 1771, 622; Teda plácsa pravicsno BKM 1789, 7; Naj cslovik hüdo z hüdim ne plácsa KM 1790, 16; Csi szem z hüdim plácsao tomi zlo'znomi TA 1848, 6; kai ſzi za méne to právdo plácſal SM 1747, 52; ino je ſzvojom iſztinszkom kervjom plácſal SM 1747, 12; Szmrti nyé dácſo plácſo je BKM 1789, 88
pláčani -a -o plačan: Dug grejhov veliki Po Kriſztuſi je plácsani BKM 1789, 69; ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1
1. plačati: Plácsati Fizetni KM 1790, 95; Jaſz morem plácsati SM 1747, 12; i vſza, ka je meo, ino plácsati KŠ 1771, 60; moje je zadomeſcsávanye, jaſz plácsam KŠ 1771, 689; i te ſzlejdnyi pejnez plácsas KŠ 1771, 215; Vſzákomi tak plácsa, Kak je BRM 1823, 4; i plácsaj za mé moj dúg KŠ 1754, 236; plácsaj mi, ka ſzi du'zen KŠ 1771, 60; Ár ſzi ti moj dúg plácso KŠ 1754, 271; i tak ſzi 'znyim za náſz plácsao KŠ 1771, 840; Nas veliki dug ſzi obilno plácso BKM 1789, 36; On je vſze ono plácsao KŠ 1754, 115
2. poplačati, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: dabi za náſz mrejti i plácsati mogao KŠ 1754, 100; trüde, stere csi nescses plácsati KOJ 1833, VI; naj plácsas z ramov tvojov TA 1848, 9; Boug (plácsa) povrné vſzákomi KŠ 1754, 88; naj ſto komi hüdo ne plácsa KŠ 1771, 622; Teda plácsa pravicsno BKM 1789, 7; Naj cslovik hüdo z hüdim ne plácsa KM 1790, 16; Csi szem z hüdim plácsao tomi zlo'znomi TA 1848, 6; kai ſzi za méne to právdo plácſal SM 1747, 52; ino je ſzvojom iſztinszkom kervjom plácſal SM 1747, 12; Szmrti nyé dácſo plácſo je BKM 1789, 88
pláčani -a -o plačan: Dug grejhov veliki Po Kriſztuſi je plácsani BKM 1789, 69; ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
polonati -am dov. poplačati: on ſam nam samore pomagat, inu s' vezhnim lonam polonat nedol. ǀ ti taku obilnu polonash 2. ed. nashe slabe della tebi h' zhaſti offrane ǀ ſe pergliha enimu vſmilenimu, inu dobrutlivimu Gospudu, kateri obilnu polona 3. ed. ſvoje hlapze ǀ koku obilnu G. Bug polana 3. ed. ǀ kadar zhlovek nema dobre manunge G: Bogu dopasti, taistu dellu nepogleda, inu nepolona +3. ed. ǀ hozheo diaine imeti, inu she letu skopu, inu slabu polonaio 3. mn. ǀ v'Nebeſsih yh bo obilnu polonal del. ed. m → lon
Celotno geslo
Hipolit
SSKJ²
popláčati in poplačáti -am dov. (á á á)
1. v celoti plačati, poravnati: poplačati dolgove, škodo
2. narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: poplačati delo, trud / poplačati dobroto z nehvaležnostjo / kot vljudnostna fraza s čim, kako naj ti to poplačam; pren. lep razgled nas je poplačal za težko pot
● knjiž. za to te bom še poplačal se ti bom maščeval
1. v celoti plačati, poravnati: poplačati dolgove, škodo
2. narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: poplačati delo, trud / poplačati dobroto z nehvaležnostjo / kot vljudnostna fraza s čim, kako naj ti to poplačam; pren. lep razgled nas je poplačal za težko pot
● knjiž. za to te bom še poplačal se ti bom maščeval
- popláčan -a -o:
dolg še ni poplačan; njegov trud je bil bogato poplačan
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 41
Dostopnost