Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se]
    1. pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
    2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se
      2.1. ekspresivno izstopati s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]
    1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
      1.1. več dlak, dlake
FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
Geografija
džúngla -e ž
Planinstvo
jása -e ž
Geografija
kóla -e ž
Celotno geslo Frazemi
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
Celotno geslo Etimološki
lȃt latȋ ž in -a m
Celotno geslo Etimološki
lȁz láza m
SSKJ²
nèporáščen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni poraščen: neporaščen hrib / gladek, neporaščen obraz
Prekmurski
obràščeni tudi obràšeni -a -o prid. obraščen, poraščen: i têlo nyemi (krtu) je z-koszminyem obraseno KAJ 1870, 151; Cêlo moje têlo je z-kô'zov obraseno KAJ 1870, 30; Nyé sibje i vêje je z-trnyem obraseno KAJ 1870, 18; nakonci ograda jeszte edno meszto z-korinami obrascseno AIP 1876, br. 2, 6
SSKJ²
porásti -rástem in -rásem dov., porásel in porástel (á)
1. krajši čas rasti: počakaj s košnjo, da trava poraste; drevje je že malo poraslo
// nav. ekspr. zrasti: mladičem so že porasla krila; drevo je poraslo za pol metra / iz skoraj plešaste glave so mu znova porasli lasje
2. doseči višjo stopnjo
a) glede na količino: proizvodnja je porasla za deset odstotkov; promet je v tem obdobju zelo porasel / publ. interes za strokovno literaturo je porasel
b) glede na možni razpon: cene so zelo porasle
3. rastoč pokriti: mah je porasel streho; drevje in grmovje je poraslo hrib
    poráščen stil. porásten -a -o:
    zagorel in poraščen obraz; poraščen z dlakami, puhom; z grmovjem poraščena kotanja; streha, poraščena z mahom; 
prim. porasel
Celotno geslo Hipolit
porasti glagol

PRIMERJAJ: poraščen

Celotno geslo Kostelski
porasti ► ˈpoːrast pȯˈraːsten dov.
Pravopis
poráščen -a -o; bolj ~ (ȃ) zagorel in ~ obraz; poraščen z/s čim z mahom ~a streha
poráščenost -i ž, pojm. (ȃ)
Celotno geslo Sinonimni
poráščen -a -o prid.
GLEJ SINONIM: neobrit, neobrit, porasel
Celotno geslo Etimološki
porȃščen – glej rásti
Celotno geslo Hipolit
poraščen (porašen, poraščen) deležnik

PRIMERJAJ: porasti

Celotno geslo Hipolit
porašen deležnik

GLEJ: poraščen

Celotno geslo Etimološki
rásti rástem nedov.
SSKJ²
rúno -a s (ū)
1. vsa volna ene ovce skupaj, dobljena pri striženju: sortirati runa po barvi; kup run / ovčje runo
● zlato runo v grški mitologiji runo zlatega ovna s čudežnimi lastnostmi; red zlatega runa nekdaj visoko avstrijsko in špansko viteško odlikovanje za plemiče in državne voditelje
// volna, dobljena pri striženju ovc sploh: nastriči veliko runa
2. volna, dlaka na živali, zlasti na ovci: prijeti ovco za runo; dolgo runo; jagenjčki z mehkim runom / mamut je bil poraščen z gostim runom
// knjiž., ekspr. kar je temu podobno: počivati na zelenem runu / runo oblakov se je pretrgalo
Število zadetkov: 26